Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pa s sporazumom ali odpovedjo. Poleg teh najpogostejših razlogov pa pogodba o zaposlitvi preneha veljati tudi s smrtjo delavca ali delodajalca (če je slednji fizična oseba) ali s sodbo sodišča.
Pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi se delavec in delodajalec sporazumno dogovorita o datumu in pogojih prenehanja delovnega razmerja, v primeru odpovedi pa je treba spoštovati določila zakona in kolektivnih pogodb.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko redna ali izredna, pri čemer je bistvena razlika ta, da je mogoče redno odpovedati pogodbo le z odpovednim rokom. Dopustnost odpovedi pa je odvisna od tega, kdo odpoved podaja. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi kadar koli in brez obrazložitve, medtem ko morajo v primeru odpovedi s strani delodajalca obstajati utemeljeni razlogi za odpoved, ki jih mora delodajalec tudi dokazati in obrazložiti v odpovedi. Slednja mora biti pisna.
Delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi redno odpove (odpusti delavca) iz naslednjih razlogov:
- poslovni razlog – do njega pride, ko delavca več ne potrebujemo zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov (npr. spremenjena tržna situacija, posodobljen, zavtomatiziran delovni proces, opustitev dejavnosti …),
- razlog nesposobnosti – do njega pride, ko delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih ciljev, dela ne opravlja dovolj kakovostno, pravočasno … ali ne izpolnjuje pogojev za delo,
- krivdni razlog, do katerega pride, kadar delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove tudi iz razloga invalidnosti – nezmožnosti delavca za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnje točke, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi. Ne glede na to mora v vseh zgornjih primerih, razen pri odpovedi iz krivdnega razloga preveriti, ali bi bilo mogoče delavca zaposlitvi na drugem delovnem mestu oz. ga prekvalificirati ali dokvalificirati za opravljanje dela.
Delodajalec lahko izredno – torej brez odpovednega roka – odpove pogodbo o zaposlitvi samo iz krivdnega razloga, na osnovi točno določenih ravnanj, ki jih taksativno našteva Zakon o delovnih razmerjih (111. člen). Najpogostejši razlogi so: kršitev pogodbenih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja ali če gre za naklepne kršitve oz. kršitve iz hude malomarnosti, neopravičena odsotnost z dela najmanj 5 delovnih dni, zloraba bolniške …
Postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi v različnih primerih so natančno predpisani z zakonom (npr. roki za podajo odpovedi, potrebnost opozorila v postopku redne odpovedi iz krivdnega razloga, pravica do zagovora, pravica do sodelovanja sindikata v postopku, način vročanja…) in procesne napake lahko pomenijo, da je bila odpoved nezakonita.
Zaradi navedenega je v primerih ugotovljenih razlogov za podajo odpovedi treba ukrepati hitro in po potrebi poiskati pomoč strokovnjaka za delovnopravno področje, ki nam bo pomagal s postopkovnega in vsebinskega vidika.
Pri vseh drugih oblikah sodelovanja (podjemna pogodba, delo prek študentskega servisa, najem delovne sile, sodelovanje s s. p.) je prenehanje sodelovanja praviloma enostavno in urejeno že v pogodbi. Odpovednih rokov ni oz. so praviloma kratki.
Več o tej temi preberite v priročniku Priročnik za poslovne asistentke in sekretarke