Za dopolnitev podatkov, pridobljenih od delodajalcev, ima upravljavec pravico, da od upravljavcev zbirk podatkov v zvezi z zdravstvenim varstvom zahteva podatke o vrsti poškodbe, vrsti bolezni ter vrsti in trajanju odsotnosti z dela.
Vsi na podlagi zakona zbrani in obdelani podatki, ki jih vodi in upravlja Inšpektorat RS za delo, so na voljo vsej zainteresirani javnosti zlasti v obliki vsakoletnih poročil o delu Inšpektorata RS za delo. Poleg tega so ti podatki eden od virov za pripravo poročil Mednarodni organizaciji dela, ki jih je Republika Slovenija dolžna pošiljati tej organizaciji v skladu z določbami ratificirane Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini.
Podatke o primerih poškodb pri delu, nevarnih pojavih in poklicnih boleznih inšpektorji dela uporabljajo tudi kot informacije za načrtovanje lastnega dela, če ocenijo, da je glede na okoliščine primera to potrebno (npr. večkratno ponavljanje enakih poškodb pri delu pri istem delodajalcu na podoben način). To se glede na celotni obseg prijav v praksi zgodi zelo redko, vendar pa inšpektorji dela v takem primeru opravijo inšpekcijski pregled pri delodajalcu ter z neposrednimi ugotovitvami razjasnijo morebitne nejasnosti v zvezi z obravnavanimi dogodki, in če ugotovijo nepravilnosti oziroma nezakonitosti, v skladu z zakonom tudi ukrepajo.
Raziskava vzrokov nezgod pri delu, ki jo opravijo inšpektorji, obsega ugotavljanje dejstev oziroma okoliščin, ki so nezgodo povzročile. Za ugotovitev dejstev inšpektor zbira podatke o sami nezgodi in njenih vzrokih, podatke o odgovornih osebah in podatke, iz katerih izhaja njihova odgovornost. Inšpektor ugotavlja splošno stanje, na kraju nezgode fotografira stanje in zavaruje dokaze ter zbira druge podatke o delovnem prostoru, delovnih pripravah, napravah, o delovnih materialih, o organizaciji in tehnologiji dela itd. Ugotavlja tudi, ali so bili izvedeni in zagotovljeni splošni in posebni varstveni ukrepi in normativi po predpisih o varnem in zdravem delu.
V letu 2013 so delodajalci na Inšpektorat RS za delo prijavili skupaj 9229 nezgod pri delu. Inšpektorji poročajo, da se je v letu 2013 nadaljevalo padanje števila nezgod, ki jih prijavijo delodajalci. Zelo verjetno to ne pomeni povečevanja nediscipline delodajalcev glede poročanja o nezgodah, temveč da se število nezgod pri delu tudi dejansko zmanjšuje, kar je v določeni meri posledica gospodarske krize in zmanjšanja delovne populacije.
Žal pa se v zadnjih letih ni zmanjšalo tudi število smrtnih nezgod pri delu. Po zelo spodbudnih podatkih v obdobju 2007–2011, ko se je število smrtnih nezgod na slovenskih deloviščih znižalo z 29 na 20, je v letu 2012 to število spet zraslo – smrtno se je poškodovalo 21 delavcev, v letu 2013 pa celo 22. Tudi letos podatek o poškodbah pri delu, ki so se končale s smrtjo delavca, ne bo spodbuden, saj je število takšnih primerov iz minulega leta že doseženo.
Inšpektorji ugotavljajo, da so na delovnih mestih nezgode delavcev še vedno najpogosteje povezane z običajnimi napakami, ki se pojavljajo že vrsto let. To so zlasti nepazljivost in nezbranost delavcev pri delu, slabša organizacija dela, hitro in nezanesljivo opravljanje dela, površnost in nedoslednost pri delu. Med ponavljajoče se nepravilnosti pri delu se uvršča tudi neupoštevanje varnostnih zahtev in ukrepov, natančneje poseganje z deli telesa med premikajoče se dele posameznih naprav, odstranitev varnostnih naprav, popravljanje naprav med obratovanjem, odstranjevanje varnostnih naprav in neuporaba ustrezne osebne varovalne opreme, predvsem tiste, ki varuje delavce pred padci z višine.
Od vseh nezgod, nevarnih pojavov oziroma primerov ugotovljenih poklicnih bolezni, ki jih na Inšpektorat RS za delo prijavijo delodajalci v skoraj 10.000 primerih na leto, jih z inšpekcijskim pregledom inšpektorji dela podrobneje pregledajo in preučijo le nekaj sto, vendar pa so to vsi primeri poškodb pri delu, ki so se končale s smrtjo delavca, in tudi večina drugih primerov poškodb pri delu s hujšimi posledicami za zdravje delavca, večina kolektivnih poškodb pri delu in tudi večina nevarnih pojavov. Primerov ugotovljenih poklicnih bolezni v zadnjih letih inšpektorji dela niso pregledovali, saj jim ni bil prijavljen noben tak primer.