Na varnost in zdravje pri delu kot eno izmed področij poslovanja in dela je mogoče gledati z več različnih vidikov. Kateri od njih je komu najbližji, je običajno odvisno od njegove vloge v procesu dela, znanja, izobrazbe in izkušenj. Najpogostejše poglede na to tematiko je mogoče združiti v tri temeljne skupine. To so:
- pravni pogled,
- človeški pogled,
- ekonomski pogled.
Pri pravnem pogledu presojamo varnost in zdravje pri delu glede na pravila oziroma predpise. Dela ne ocenjujemo kot fizikalno vrednoto, pač pa kot pravno vrednoto. Tako nastopa delo kot pogodben odnos dveh ne enako močnih strank, ki imata vsaka svoje motive in cilje, ki ju vodijo (ena potrebuje opravljeno delo, druga pa plačilo). Predpisi obema, zlasti pa delodajalcu, nalagajo obvezna ravnanja. Lahko so mednarodni (mednarodne konvencije in priporočila, mednarodne pogodbe, direktive EU), državni oziroma heteronomni (ustava, zakoni, podzakonski predpisi) in nazadnje tudi avtonomni (kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca itd.).
Predpisi ne določajo le pravil obveznega obnašanja, pač pa iz njih razberemo tudi možne posledice, če pravila niso upoštevana ali so kršena. Vključujejo tudi sankcije, ki so lahko denarna globa, denarna kazen in zapor. Seveda pa iz njih izhajajo tudi druge možne posledice napak, ki privedejo na delu do poškodbe, poklicne bolezni ali smrti. Sem sodijo zlasti različne odškodnine in regresni zahtevki različnih zavarovalnic.
Naslednji je splošnočloveški pogled, pri katerem naj bi prevladovala morala kot skupek norm o naravnih dolžnostih ljudi v medsebojnem sožitju, morda etika kot proces človekovega mišljenja, ko izbira med posameznimi vrednotami, in končno tudi izkušnja, ki nas opozarja, da ob poškodbi nastopa bolečina in posledično vrsta različnih težav.
V zvezi s človeškim pogledom je treba upoštevati vzvode človekovega odločanja, predvsem naše motivacije, ki so psihični proces, ki aktivira naše vedenje (potrebe, želje, nagoni, interesi, volja). Poznamo različne motivacije, najpomembnejši za razmišljanje o varnosti in zdravju pri delu pa sta motivacija potiskanja (če vedenje spodbujajo potrebe) in motivacija privlačnosti (če vedenje spodbuja privlačnost cilja). Potrebo pa psihologija pojmuje kot stanje neravnovesja, ki ga povzroča neki primankljaj.