Glede omejitve izvršbe ZIZ v 102. členu po novem določa, da je na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, je mogoče seči:
- za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči
- za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Po novi ureditvi bo torej mogoča izvršba tudi pri tistih delavcih, ki prejemajo minimalno plačo in sicer tako, da bo delavcu ostal znesek najmanj v višini 70% minimalne plače. V kolikor tak delavec preživlja osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati, pa je potrebno v skupni znesek, ki mora delavcu ostati za izplačilo, upoštevati tudi višino zakonite preživnine. Ta je določena individualno za vsakega upravičenca posebej. Poudariti velja, da na CSD podatkov na splošno o višinah preživnine ni mogoče pridobiti, ker niso določeni z zakonom ali podzakonskim aktom, ampak individualno za vsakega otroka s sodbo sodišča.
Pri tem opozarjamo, da je do 30. 7. 2014 po ZIZ morala delavcu po izvedeni izvršbi biti izplačana najmanj minimalna plača, zmanjšana za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (torej je govora o neto plači), po novem pa mora delavcu dolžniku ostati najmanj znesek v višini 70% minimalne plače (torej je tu govora o bruto plači).
Izpostavljamo še, da je v primeru, ko delavcu ni več mogoče poseči na plačo, ker nima več prostega dela plače, treba novi sklep sodišča sprejeti v evidenco in ga uvrstiti v čakalno vrsto. Nato pa je potrebno obvestiti sodišče o tem, kdaj približno bo novi sklep o izvršbi prišel na vrsto za pričetek poplačevanja.
Nadalje pa glede vrstnega reda poplačila več upnikov ostaja enako, kot do sedaj. 12. člen ZIZ namreč določa, da se več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače.