Podjemna pogodba je velikokrat slišana med podjetniki ter podjetji. Nikoli pa točno niste vedeli zakaj, kdaj in za koga jo sploh uporabiti. Kakšne so njene prednost in katere so njene slabosti? Katere vrste del so predmet podjemne pogodbe? Za vas smo strnili bistvo, ki ga o podjemni pogodbi morate vedeti, preden se odločite zanjo.
Kdaj je podjemna pogodba odlična izbira?
Podjemna pogodba pride v poštev za občasna in časovno omejena dela ter v praksi zajema vse vrste del, ki jih ne prištevamo med avtorska dela. Urejena je v Obligacijskem zakoniku. Sklene se lahko za dela kot so izdelava raznoraznih stvari (storitve proizvodnega obrtništva, večje investicijske ureditve), popravilo stvari ter fizično ali umsko delo. Pri slednjih, določenih umskih delih, podjemna pogodba lahko meji na avtorsko pogodbo, saj lahko vsebuje njene elemente. V tem primeru je bolj smiselna uporaba avtorske pogodbe.
Za sklenitev podjemne pogodbe ne rabite podjetja, temveč jo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ta je prav tako lahko fizična oseba ali tudi pravna. To vrsto pogodbe lahko sklenete tudi, če ste zaposleni, z neko drugo fizično ali pravno osebo, ki ni vaš delodajalec. Seveda jo lahko sklenete tudi z delodajalcem, s katerim že imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, a le za dela, ki so izven opisa rednih delovnih nalog v že obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
Kaj je za delodajalca bolj ugodno – podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
Navadno je za delodajalca bolj ugodna podjemna pogodba kot pogodba o zaposlitvi, a je pri tej možnosti tudi omejen. Če obstajajo elementi delovnega razmerja, če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, takrat delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi. Kako lahko definiramo delovno razmerje? Za slednjega gre, če je delo sistemizirano kot delovno mesto, če se opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti, ki jih delodajalec ponuja drugače.
Kakor pri vseh ostalih stvareh, se tudi pri podjemni pogodbi ne moremo izogniti obdavčitvi. S plačilom po podjemni pogodbi, smo prijeli dohodek, ki bo obdavčen z dohodnino. Davčna osnova, po kateri se izračuna in plača akontacija dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, je 25%.
Pozabiti ne smemo niti na plačilo prispevkov za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje, ki se obračunajo od dohodka. Med te prispevke štejemo:
– prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
– prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
– prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
– prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
Kot zadnjega ne smemo pozabiti na posebni davek na določene prejemke, ki se prav tako obračuna in plača po stopnji 25%.
Podjemna pogodba izračun in knjižba podjemne pogodbe vam več informacij nudimo na našem portalu Računovodski praktikum ter v priročniku Knjižbe za računovodje.
Trenutna zakonodaja je bolj naklonjena sklepanju pogodb o zaposlitvi. Vseeno pa podjemna pogodba prinaša določene prednosti: fleksibilen delovni čas podjetnika hkrati pa ne govorimo o dlje trajajoči dejavnosti – govorimo bolj o projektnem delu. V primeru, da je podjemna pogodba v nasprotju z določbami zakona o delovnih razmerjih, je to obravnavano kot prekršek. V primeru, da pride do spora, ali delovno razmerje obstaja ali ne, ter je ugotovljeno, da je delovno razmerje obstajalo ne glede na to, če je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, lahko delavec zahteva, da mu delodajalec izroči pisno pogodbo o zaposlitvi.
Kako je z zdravstvenim zavarovanjem podjemne pogodbe?
Pogodbeni stranki se za sklenitev podjemne pogodbe lahko odločita, če pri delu niso prisotni elementi delovnega razmerja, ki jih določa 4. člen ZDR-1. Davčna obravnava podjemne pogodbe ni ugodna. Na bruto dohodek, izplačan na podlagi podjemne pogodbe, je namreč treba obračunati dodatni 25-odstotni posebni davek na določene prejemke, ki ga druge pogodbe, omenjene v tem prispevku, ne poznajo. To pa uporabo podjemne pogodbe precej podraži.
V praksi se pogosto namesto podjemne pogodbe sklepa avtorsko pogodbo, čeprav se opravljenega dela ne more šteti za avtorsko delo. V primeru davčnih inšpekcij se takšne dohodke dodatno obdavči še s posebnim 25-odstotnim posebnim davkom na določene prejemke, ki se ga dodatno obračuna na bruto dohodek.
Tudi pri obravnavi dohodkov, izplačanih na podlagi podjemne pogodbe, je od začetka leta 2014 treba preveriti, ali ima prejemnik urejeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 18. člena ZPIZ-2 ali ne. Če za prejemnika pride v poštev 18. člen ZPIZ-2, je dohodek obremenjen s prispevkoma za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 odstotka na bruto dohodek in 15,5 odstotka od bruto dohodka). Ne glede na uporabo 18. člena ZPIZ-2 je od februarja 2014 dalje takšen dohodek vedno tudi predmet obremenitve s prispevkoma za zdravstveno zavarovanje ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni (6,36 odstotka od bruto dohodka in 0,53 odstotka na bruto dohodek).
Če se pogodbeni stranki s pogodbo dogovorita tudi za povračilo stroškov, ki nastanejo izvajalcu pri delu (npr. plačilo kilometrine), so ti stroški v fazi izplačila obdavčeni po enakih pravilih kot dejansko plačilo za delo. Na letni ravni pa podjemnik na podlagi dokazil lahko uveljavlja določene dejanske stroške za znižanje svoje davčne osnove.
Obračun socialnih prispevkov
ZPIZ-2 prejemnikom, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi oziroma izvzeti po zakonu (samozaposlen, študent, upokojenec) nalaga plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka od bruto zneska pogodbe.
Prejemniku dohodka po podjemni pogodbi se obračuna tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka od bruto zneska pogodbe.
Izplačevalec dohodka pa mora obračunati 8,85 odstoten prispevek za pokojninsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 0,53%.
Podjemna pogodba za upokojence?
Uživalci pokojnine lahko opravljate delo prek pogodb civilnega prava.
Upokojenci, ki želite ob prejemanju pokojnine ostati delovno aktivni, lahko sklepate pogodbe civilnega prava, ne glede na znesek, ki ga na podlagi teh pogodb prejmete.
Po veljavni delovnopravni zakonodaji lahko v primeru občasne potrebe po delu upokojenci opravljate pogodbeno delo, pri tem pa moramo opozoriti, da gre za dela, ki:
- niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca,
- niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest in
- se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna od časa do časa.
Pri opravljanju del po podjemni ali avtorski pogodbi podjemnik oziroma avtor nista podrejena naročniku kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak samostojno izpolnita naročilo.
Poglejte tudi strokovni priročnik s portalom, kjer imamo s komentarjem opisano vse o pogodbah in zakonodajo.
Več informacij pa lahko najdete v našem priročniku – Zakon o delovnih razmerjih v praksi.