Poslovno in letno poročilo gospodarskih družb

Poslovno in letno poročilo gospodarskih družb je osrednja in najpomembnejša publikacija podjetja. Za njegovo pripravo je potrebno kar nekaj časa, pozornosti, natančnosti, predvsem pa znanja. Z vami delimo nekaj informacij, da bo priprava poročila v tem letu malce lažja. Več informacij z vami delimo v sklopu našega portala, Računovodski praktikum. 

 

Letno poročilo po Zakonu o gospodarskih družbah (60. člen ZGD-1) za srednje in velike kapitalske družbe, dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, mora biti po (57. členu ZGD-1) revidirano in je sestavljeno iz:

• bilance stanja,
• izkaza poslovnega izida,
• izkaza denarnih tokov,
• izkaza gibanja kapitala,
• priloge s pojasnili k izkazom in
• poslovnega poročila.

Letno poročilo majhnih kapitalskih družb z vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno najmanj iz:

• bilance stanja,
• izkaza poslovnega izida in
• priloge s pojasnili k izkazom.

Letno poročilo drugih družb in podjetnikov je sestavljeno vsaj iz:

• bilance stanja in
• izkaza poslovnega izida (ni treba sestaviti poslovnega poročila).

 

 

Namen letnega poročila

Osnovni namen letnega poročila je v predstavitvi informacij o aktivnostih in dejavnosti podjetja v posameznem poslovnem letu. S poslovnim poročilom predstavimo naše delo, uspehe in neuspehe, uspešnost in neuspešnost poslovanja ter vizijo razvoja in obstoja podjetja v prihodnosti!

Namen letnega poročila za uporabnike

Letno poročilo je natisnjena predstavitev podjetja obstoječim ali možnim lastnikom, zaposlenim, poslovnim partnerjem, kupcem, državi … Skratka različnim notranjim ali zunanjim uporabnikom računovodskih informacij. Letna poročila so različna, tako kot so različni poslovni sistemi, ki jih izdajajo.

Zakaj je potrebno letno poročilo?

Letno poročilo je osrednja in najpomembnejša publikacija podjetja, ki mora vsebovati uvodni in zaključni del, vendar morata biti oba dela sestavljena in napisana kot zaokroženi celoti.

Informacije, ki jih bralci iščejo v letnem poročilu, so:

• dobičkonosnost poslovanja,
• sposobnost preživetja podjetja,
• sposobnost rasti,
• stabilnost ter
• dividendna politika oz. politika delitve dobička družbenikom.

Bralci letnega poročila želijo izvedeti za težave, tveganja in druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na njihovo naložbo v podjetju, ki je lahko v obliki:

• deleža oz. delnice,
• danega posojila oz. naložbe v obveznice podjetja,
• financiranja prodaje ipd.

 

Na kaj moramo biti pozorni pri izdelavi letnega poročila

Nikoli ne smemo pozabiti najpomembnejših zunanjih zapovedi, ki so vključene v pripravo in sestavo letnega poročila, to so:

• podoba,
• sporočilo poslovnega leta, za katero se pripravlja letno poročilo,
• pregledna ureditev vsebine letnega poročila in
• zgoščen slog letnega poročila.

Zavedati se moramo, da smo bralci takšni, da nas najprej zanima slikovito branje – zato moramo velik poudarek nameniti oblikovanju. To nam omogoča, da vzpostavimo ključ do različnosti, ki pomeni, »da smo drugačni od tekmecev«. Fotografska in likovna zgodba se navezujeta na vsebino, ki predstavlja notranje besedilo in jasno poudarja sporočilo leta. Grafične ponazoritve in členitve vsebine omogočajo hitro branje.

Ko se začnemo ukvarjati s pisanjem letnega poročila, preverimo:

• ali bralci ob pogledu na naslovnico in po prvih straneh dobijo jasno sliko o tem, kaj in kdo smo in
• kaj jim želimo sporočiti o svojem poslovanju.

Pišimo jasno, strnjeno in s potrebnimi besedami in komentarji, ki bodo bralcu dali sliko o našem podjetju. Izogibajmo se odvečnih besed, komentarjev in izračunov, ki jih tudi sami ne razumemo!

 

Vsebina in priprava letnega poročila – uvodni del

Značilnost uvodnega dela je, da mora biti razumljiv tudi za strokovno manj podkovane bralce za razliko od računovodskega dela, ki je namenjen zahtevnejšim bralcem. V uvodnem delu se vedno najde pismo oz. poročilo vodstva, ki na kratko prikaže poslovanje podjetja. Vsebuje kratke informacije o najpomembnejših dogodkih in odločitvah v poslovnem letu.

Uvodni del, ki ga pripravi vodstvo družbe, naj bi na kratko prikazal uspešnost poslovanja, vendar tako, da uporabniku nudi izbrane podatke z ne preobremenjeno množico števil in dejstev. To sporočilo naj bi bilo prirejeno kot pismo družbenikom oz. lastnikom. Uvod ne sme biti predolg. Prav tako naj ne bo predolgo poročilo direktorja, dovolj je le nekaj odstavkov s poudarkom na strategiji in razvoju podjetja. Če imamo organe, ki nadzirajo in spremljajo delovanje direktorja in njegovega vodstva, mora biti poročilo teh organov kratko, v njem pa naj s kritičnim pogledom ocenijo delo vodstva. Več pozornosti je treba nameniti upravljanju družbe in možnim tveganjem (komercialnim, finančnim, valutnim).

Vsebina splošnega dela

Splošni del vsebuje osebno izkaznico podjetja, kjer so predstavljeni vsi osnovni podatki družbe (firma, skrajšana firma, sedež, matična številka, davčna številka, številka in datum vpisa v sodni register, telefonske številke …) in se nadaljuje z organiziranostjo in predstavitvijo odgovornih oseb ter dejavnostjo in sestavo družbe (lahko tudi v obliki organigramov).

Splošni del vsebuje podatke in pojasnila o premoženjsko-finančnem stanju, podatke o razvojnih izidih in izidih poslovanja ter oceno možnosti prihodnjega razvoja, vendar strnjene v analizi tekočih podatkov s podatki, ki so primerjani s preteklimi obdobji. Podatki in dogajanja ter stanja, ki so predstavljena v tem delu, temeljijo na računovodskih podatkih in posegajo tudi na področje proizvodnje, financiranja, trženja, proizvodnje in kadrovske problematike.

Podrobnosti poročanja so odvisne od namena, ki ga želimo doseči s poročanjem. Gibanje ključnih podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter izkaza denarnih tokov prikažemo z indeksi ali odstotki za ugotavljanje deležev, tako da primerjamo osnovno leto s preteklim letom.

Pomen poslovnega poročila
Poslovno poročilo je namenjeno različnim interesnim skupinam, ki jih ne zanimajo le računovodske informacije. Interesne skupine zanimata predvsem dve skupini informacij o načrtih poslovodstva, in sicer o prihodnjih priložnostih in tveganjih ter o načrtih poslovodstva za prihodnost.

Priložnosti in tveganja izhajajo iz različnih virov, kot so:

• spremembe v razmerah poslovanja v neki panogi,
• spremembe s strani kupcev in dobaviteljev podjetja,
• spremembe s strani zaposlenih in
• spremembe okolja.

Poslovno poročilo mora vsebovati pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja podjetja ter finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim imamo izpostavljene. Tveganja je treba ovrednotiti.

Za presojo premoženja in obveznosti podjetja, finančnega položaja ter poslovnega izida moramo prikazati tudi cilje in ukrepe upravljanja finančnih tveganj, vključno z ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posle zavarovanja računovodsko posebej prikazuje. Predstaviti moramo izpostavljenost podjetja cenovnim, kreditnim in likvidnostnim tveganjem ter tveganjem v zvezi z denarnim tokom.

Vsebina računovodskega poročila

Računovodsko poročilo je zbir poročil, katerih vsebina so računovodski podatki in računovodske informacije. Računovodski del je določen z zakoni, standardi in raznimi drugimi pravili.

Računovodsko poročilo sestavljajo:

• bilanca stanja – zagotovi informacije o ohranjanju realne vrednosti kapitala, ki olajšajo odločitve obstoječih in možnih vlagateljev v podjetje;
  izkaz poslovnega izida – prikazuje uspešnost poslovanja, koliko prihodkov in odhodkov je podjetje ustvarilo v enem obračunskem obdobju ter kakšen poslovni izid ustreza takšnemu poslovanju (dobiček ali izguba);
• izkaz denarnih tokov – prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev v poslovnem letu in
• izkaz gibanja kapitala s prilogami in pojasnili, kar za podjetja pomeni precej več javnega razkritja informacij, kot bi si ga sami želeli.

Za vse družbe in samostojne podjetnike sta obvezna računovodska izkaza bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov sta obvezna za srednje in velike kapitalske družbe, samostojne podjetnike ter dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Osrednji del poslovnega dela letnega poročila je analiza poslovanja!

Letno poročilo mora poleg računovodskih podatkov (analiza podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida) vsebovati še predstavitev naslednjih področij:
poročilo direktorja družbe – razkrije se, kdo in kako vodi, nadzira in spremlja poslovanje podjetje. To je poglavje, v katerem doseže poročilo svoj vrh v kakovosti pisanja in predstavitvi znanja in ciljev direktorja. Pojasniti je treba spremembe napovedanih pogojev poslovanja.

Navesti je treba cilje, ki so bili doseženi ali zgrešeni ter dejavnosti, ki so bile izpeljane ali opuščene:

• prodaja in trženje – v tem poglavju je treba pojasniti kaj, kako, kdaj in kje podjetje prodaja; s čim se ustvari največji donos in v čem je jasna vloga divizij in blagovnih znamk. Opredeliti je treba povprečno dane komercialne in finančne popuste ter povprečne roke plačil s strani kupcev. Navede se najpomembnejše kupce po trgih v odstotnih deležih glede na celotno prodajo. Navede se delež prodaje v panogi po trgih;
• nabava – pojasniti je treba kaj, kdaj in kje podjetje nabavlja strateške surovine, material in storitve ter kje in kako dosega najboljše nabavne pogoje. Opredeliti je treba povprečno dobljene komercialne in finančne popuste ter povprečne valutne roke plačil nabavljenih sredstev. Navesti je treba najpomembnejše dobavitelje po trgih v odstotnih deležih glede na celotno nabavo;
• kadrovanje – navesti je treba število in strukturo zaposlenih v tekočem letu ter narediti primerjavo s preteklim letom. Sledi povprečna starost zaposlenih in fluktuacija zaposlovanja – koliko je novih zaposlenih in koliko jih je podjetje zapustilo ter vzrok (upokojitev, odpuščanje, odločitev zaposlenih). Opiše se štipendijsko politiko in navede, če se podjetje ukvarja z deficitarnimi poklici in kje jih bo lahko v prihodnje pridobilo. Opiše se, koliko zaposlenih se dodatno izobražuje in v katerih programih. Navede se sredstva, ki jih je podjetje namenilo za najrazličnejše oblike izobraževanja (seminarji, usposabljanja, štipendiranje, šolnine, prekvalifikacije zaposlenih, nagrade vajencem, dijakom in študentom na obvezni praksi). Navede se povprečno plačo v podjetju in se jo primerja s povprečno v RS ali s panogo. Opredeli se število dni rabe dopustov. Navedeta se bolniška odsotnost zaposlenih in razmerje, ki bremeni podjetje in zavod za socialno zavarovanje;
• proizvodnja – opiše se izkoriščenost proizvodnje; v koliko izmenah je proizvodnja delala in koliko je bilo zaposlenih v posamezni izmeni. Opredeli se nepričakovane dejavnike, ki so ovirali izvedbo proizvodnje v določenih rokih (npr: okvare opreme, popravila, izpadi virov (material, surovine, delovna sila), sodelovanje s kooperanti in podizvajalci, prisotnost bolniške, dopustov ipd.;
• vlaganje v naložbe – opredeli se vrsto in vrednost vloženih zneskov, ki so bili namenjeni za najrazličnejše naložbe v preteklem letu. Predstavimo učinke naložbe na poslovanje in poslovni rezultat. Predstavimo finančno konstrukcijo financiranja naložbe, vrsto naložbe ter vrednost obračunane in porabljene amortizacije. Opredeli se (če se je naložba financirala iz tujih virov), koliko se je v posameznem letu odplačalo anuitet (glavnic in pripadajočih obresti). Naredi se primerjavo med obračunano amortizacijo in obveznostmi do financerjev za isto obdobje;
• prikaz finančnih kazalnikov tekočega in preteklih let – treba je prikazati prihodke, odhodke in donose iz poslovanja za tekoče leto ter jih primerjati z enim preteklim letom poslovanja ali več preteklimi leti poslovanja. Gre za analizo poslovanja z vidika prihodkov in odhodkov po področjih delovanja (poslovanje, financiranje), rezultate pa se primerja s panogo, dejavnostjo in povprečnim stanjem v gospodarstvu. Prikazati je treba kazalnike zadolženosti, finančne neodvisnosti, odstotne deleže vrednosti zalog in terjatev ter stanje finančnih naložb in opredmetenih osnovnih sredstev med sredstvi na dan sestave bilance stanja. Predstavi se denarni tok preteklega leta in se ugotovi odstotni delež plačilne sposobnosti oz. pokritost prejemkov z izdatki;
• mnenje pooblaščenega revizorja – za bralce letnega poročila zelo pomembno poglavje in vredno pozornega branja. Za mnoge uporabnike, financerje in vlagatelje podjetja postaja vedno bolj pomembna kakovost letnega poročila z ustrezno kvalifikacijo revizorja in revizijske hiše;
• poročilo o trajnostnem razvoju – v tem poglavju je treba povzeti vse ključne politike in dosežke v zadnjem letu ali letih na področju razvoja izdelkov ali storitev; kakovosti in vplivih izdelkov ali storitev na varstvo okolja; navede se pridobljene različne certifikate kakovosti poslovanja; opiše se morebitne začetne aktivnostih na področju razvoja novih produktov ipd.

Podatki, ki imajo vlogo za razumevanje in oceno poslovanja podjetja, so:

• gibanje prodaje, stroškov, odhodkov in donosov,
• aktivnosti in vrste stroškov, ki so bili namenjeni za razvoj, raziskave in inovativnost,
• aktivnosti na področju investiranja,
• stopnja zadolženosti,
• poslovanje podružnic, opis blagovne znamke in distribucijske mreže,
• gibanje vrednosti delnice ali kapitala v zadnjih letih in
• delitev dobička.

Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja podjetja ter njegovega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne in, če je to potrebno, tudi druge kazalce, kot so:

• kazalnike (likvidnosti, donosa, ekonomičnosti, produktivnosti, dodane vrednosti, zadolženosti, finančne stabilnosti, pokritosti terjatev in obveznosti,
• samofinanciranja, odpisov sredstev, koeficientov obračanja ipd.) in
• druge pokazatelje , ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja, zaposlenimi, panogo in konkurenco.

Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila ter primerjavo s preteklim obračunskim obdobjem. Pri analitičnem delu ne smemo zanemariti analize izkaza denarnih tokov, kajti sposobnost ustvarjanja novega denarja je uspešnost poslovanja.

Zaključni del poročila

V zaključnem delu moramo predstaviti delitev poslovnega izida in poročilo o kapitalu, ki naj bi pojasnjevalo njegove spremembe, kot so nerazporejeni dobiček ali nepokrita izguba, oblikovanje rezerv, plačane dividende delničarjem oz. delitev dobička družbenikom.

Poslovno poročilo je opisni del letnega poročila, ki vsebuje razčlenitev poslovanja po poslovnih funkcijah in posameznih delih podjetja. V ta del lahko vključimo vse sestavine, ki jih ne predpisujejo standardi in drugi predpisi. V opisnem delu ima podjetje proste roke, pri tem pa se seveda ne sme pozabiti na predstavitev poštene in resnične slike podjetja.

Predstavitev v letnih poročilih mora biti kratka, jedrnata in predvsem pregledna! Dobro letno poročilo vsebuje komentarje o pozitivnih in negativnih rezultatih poslovanja in načinih, kako smo jih dosegli, ali pa moramo navesti razloge, zakaj jih nismo dosegli.

 

Odgovornost za razkritja v letnem poročilu

Direktor je odgovoren, da pripravi takšna pojasnila oziroma razkritja, ki bodo uporabnikom informacij pomagala v celoti razumeti letno poročilo, predvsem poslovni in finančni izid podjetja. Najpomembneje je seveda, da mora biti vsaka postavka v obrazcih računovodskih izkazov navzkrižno povezana z ustreznim pojasnilom v razkritjih.

 

Prednosti razkritij v letnem poročilu

Glede prednosti razkrivanja informacij je najpomembneje to, da morajo biti informacije uporabne in zanesljive, kar pomeni, da ne smejo zavajati uporabnika.

Prednosti so:

• večja likvidnost finančnih trgov (naložbeniki iščejo in podpirajo bolj produktivna podjetja, ki z dodatnimi finančnimi sredstvi rastejo in pripomorejo tudi h gospodarski rasti in tekmovalnosti gospodarstva),
• manjša verjetnost, da bi podjetje ali fizična oseba kot uporabnik računovodskih izkazov drugih podjetij nepravilno razpršil svoja finančna sredstva,
• manjša verjetnost, da bi se uporabniki na podlagi razkritij nepravilno odločali,
• tekmovalna prednost na podlagi razkritij informacij drugih podjetij,
• tekmovalna prednost iz lastnih razkritij in
• pogajalska prednost prek razkritij informacij kupcev in dobaviteljev.

Poleg obveznih razkritij podjetja prikazujejo informacije tudi v prostovoljnih razkritjih. Za prostovoljna razkritja se odločajo predvsem z namenom, da bi si gospodarske družbe povečale ugled in pokazale, da jih ne zanima samo dobiček, temveč da se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do okolja in zaposlenih (predvsem z vidika socialne varnosti).

Nevarnosti razkritij v letnem poročilu

Direktor vsake družbe se mora zavedati, da iz razkritij letnega poročila ne izhajajo vedno samo koristi, temveč se lahko izpostavljajo tudi določene nevarnosti. Lahko se zgodi, da določena razkritja izkoristijo v svojo korist tudi konkurenčna podjetja, in sicer lahko družbi povzročijo posredno ali neposredno škodo.

Med razkrivanje pomembnih zadev, ki bi lahko predstavljale nevarnost razkritij, sodi podrobna razlaga o:

• podatkih in informacijah o proizvodnem programu, proizvodih in tržnih deležih,
• podatkih in informacijah o prodaji in kupcih,
• podatkih in informacijah o nabavi in dobaviteljih,
• podatkih in informacijah o pričakovanem razvoju, aktivnostih na področju raziskav in razvoja in
• podatkih o odvisnih in pridruženih družbah.

Pomembno je, da ne pojasnjujemo informacij preveč podrobno in s tem bolj škodimo kot koristimo lastni družbi.

 

Analiza poslovanja je pomemben del letnega poročila

Analiza poslovanja je neke vrste finančna analiza, s katero proučimo finančne in računovodske podatke tekočega leta in preteklega leta ter ugotavljamo odmike in jih komentiramo.

Pri vsem tem analiziranju moramo paziti, da je analiza:

• jedrnata in razumljiva,
• nevtralna,
• primerljiva v času.