Čeprav so sklopi teoretičnega dela programov vedno enaki, pa morajo biti vsebine, ki se podajajo zaposlenim, prilagojene potrebam in razmeram na posameznem delovnem mestu. Delavcu je treba dati le tista znanja, ki jih v določenem trenutku potrebuje. Pri vsakem sklopu teoretičnega znanja se moramo vprašati, katera znanja delavec dejansko potrebuje, katero opremo bo imel na razpolago na konkretnem delovnem mestu, katere nevarnosti izhajajo iz njegovega konkretnega delovnega mesta in katere ukrepe bo moral izvajati na svojem delovnem mestu. Predpisi nam nalagajo, da moramo delavca usposobiti ob spremembah na delovnem mestu ali če ga premestimo na drugo delovno mesto, če menjamo, dopolnjujemo opremo za varstvo pred požarom oziroma če menjamo tehnologijo. Zaradi te obveze nam ni treba usposobiti delavca »na zalogo« in mu podati znanja »za vsak primer«, če bi slučajno nekoč nekdaj imeli neko opremo in bi jo moral npr. uporabiti.
To seveda ne pomeni, da je treba izdelati programe za vsako delovno mesto posebej. Podobna mesta lahko združujemo. Pravilnik dopušča možnost t. i. modularnega sistema priprave programov. To pomeni, da se določene vsebine, o katerih morajo biti usposobljeni vsi zaposleni, pripravijo kot skupni program usposabljanja, ki je vedno enak za vse zaposlene. Posamezne specifične vsebine, ki so pomembne in prilagojene manjšemu številu delovnih mest – manjšemu po raznolikosti, ne po zasedenosti –, pa združimo v ločenih delih programov. S takim načinom pridobimo čas in povečamo učinkovitost usposabljanja.
Pri pripravi programa moramo najprej upoštevati, da je treba vsebine v programu prilagoditi razmeram na delovnem mestu. S takim razmišljanjem, to je ciljno usmerjeno usposabljanje, bodo delavcem najhitreje in najučinkoviteje podane vsebine o varstvu pred požarom. Na kakšnem nivoju znanja bodo te vsebine podane delavcem, je odvisno od potrebe po več znanja in od zmožnosti sprejemanja znanja pri posameznih delavcih. Če imamo visoko usposobljen kader, lahko nekatere vsebine hitreje predstavimo, saj je mogoče treba samo osvežiti že pridobljeno znanje. Če pa imamo delavce z zelo nizko osnovno izobrazbo, jim lahko potrebna znanja predstavimo na njim razumljiv način. Cilj teh usposabljanj je dati delavcem toliko znanja in tako, da bodo lahko svoje delo opravljali tako, da bo možnost nastanka požara čim manjša. S podajanjem znanja tudi naj ne bi pretiravali. Če bomo delavca zasuli z vsebinami, ki jih ne bo potreboval, smo morda naredili dvakratno škodo. V času usposabljanja smo porabili več časa, kot bi bilo potrebno, zaradi prevelike količine informacij pa obstaja verjetnost, da si bo zapomnil tiste vsebine, ki jih ne potrebuje, tisto, kar pa bi moral, si ne bo zapomnil.
Več v priročniku Varnost in zdravje pri delu.