Uredba o odpadkih ima nove spremembe (Uradni list RS št. 103/2011)
Glavni razlog za spremembe in dopolnitve veljavne Uredbe o odpadkih je EU Pilot 4944/13/ENVI, s katerim je Evropska komisija opozorila na nekatere pomanjkljivosti prenosa Direktive 2008/98/ES v pravni red Republike Slovenije. Največ sprememb predpisa je potrebnih zaradi pravilnega in popolnega prenosa a točke 13. člena Direktive 2008/98/ES glede varstva zdravja ljudi in okolja. V veljavni uredbi namreč ni določeno, da je treba z odpadki ravnati tako, da se ne ogroža rastlin in živali; poleg tega z besedno zvezo »čezmerno obremenjevanje«, ki je uporabljena v veljavni uredbi ni v celoti zajet pomen izraza »tveganje«, ki je uporabljen v omenjeni določbi Direktive 2008/98/ES.
Uredba o odpadkih ima še drugačne razloge za spremembo:
- Uskladitev z Uredbo 2014/1357/EU in Sklepom2014/955/EU
- Določbe, ki urejajo obveznosti glede poročanja SlovenijeEvropski komisiji
- Uskladitev z ZVO-1
- Pripombe/zahteve drugih organov
- Nomotehnika
25.9.2015 je bila v Uradnem listu objavljena Uredba o spremembah in dopolnitve Uredbe o odpadkih. Glavna sprememba Uredbe o odpadkih je nastala zaradi spremembe priloge 2 k Direktivi 2008/98/ES (Direktiva Komisije (EU) 2015/1127). Spremenjena je priloga 2 k Uredbi o odpadkih (Sprememba izračuna energetske učinkovitosti sežigalnic).
Ostale spremembe so bolj popravki napak v prvotnem zapisu, ki jo ima uredba o odpadkih.
V tem poglavju so predstavljena besedila členov nove Uredbe, ki se razlikujejo od stare Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 103/2011 z dne 16.12.2011). Besedila členov so usklajena tudi s spremembo, ki jo določa uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 69/2015).
Kakšne razlike še ima uredba o odpadkih?
3. člen: Izrazi
2. evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov in oseba, ki odpadke prevzame, potrdita oddajo in prevzem pošiljke odpadkov
7. naprava za obdelavo odpadkov je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo;
9. nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU;
16. pošiljka odpadkov je količina odpadkov z isto številko odpadka, ki jih na območju RS imetnik odpadkov pošilja s kraja nastanka, predhodnega skladiščenja ali skladiščenja na kraj predhodnega skladiščenja, skladiščenja ali obdelave odpadkov v enem dnevu, pri čemer prevoz odpadkov opravi isti prevoznik. Za pošiljko odpadkov se ne šteje pošiljka nenevarnih odpadkov, ki jo imetnik teh odpadkov pošilja med skladišči ali napravami za obdelavo odpadkov v RS, ki jih sam upravlja;
27. trgovec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki v svojem imenu in za svoj račun kot dejavnost opravlja nakup in naknadno prodajo odpadkov, četudi odpadkov fizično nima v posesti;
30. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Pri predhodnem sortiranju odpadkov se številka odpadka iz 5. člena te uredbe ne spremeni
4. člen: Seznam odpadkov
V tem členu je določen klasifikacijski seznam odpadkov, ki sedaj ni več priloga uredba, ampak se uporablja Sklep komisije z dne 18.12.2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Nove klasifikacijske številke odpadkov:
01 03 10* Rdeče blato iz proizvodnje glinice, ki vsebuje druge nevarne snovi, kot so odpadki, ki so navedeni v 01 03 07
16 03 07* Kovinsko živo srebro
19 03 08* Delno stabilizirano živo srebro
Spremenjeni nazivi odpadkov:
17 05 03* Zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi
17 05 04 Zemlja in kamenje, ki nista navedena v 17 05 03
17 05 05* Material, izkopan pri poglabljanju dna z bagranjem, ki vsebuje nevarne snovi
17 05 06* Material, izkopan pri poglabljanju dna z bagranjem, ki ni naveden v 17 05 05
5. Člen: Vrednotenje nevarnih lastnosti in dodelitev številke odpadka
(1) Povzročitelj odpadkov mora odpadku dodeliti številko odpadka po postopku iz oddelka »Seznam odpadkov« iz priloge Odločbe 2000/532/ES, razen v primeru prepuščanja odpadka, ko mu jo mora po tem postopku dodeliti zbiralec, ki odpadek prevzame. Odpadek se razvrsti kot nevarni ali nenevarni odpadek v skladu z 2. točko oddelka »Vrednotenje in razvrščanje« iz priloge Odločbe 2000/532/ES. Odpadek, ki se mu lahko pripiše oznaka za nevarni in nenevarni odpadek, se šteje za nevarni odpadek, dokler niso njegove nevarne lastnosti ovrednotene v skladu s petim odstavkom tega člena.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko dodeli številko odpadka, ki se konča z 99, samo tistemu odpadku, ki nima nobene od nevarnih lastnosti iz priloge, ki jo ima uredba o odpadkih 1357/2014/EU.
(3) Odpadku, ki že ima dodeljeno številko odpadka v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko to številko po enakem postopku, kot je določen za dodelitev številke odpadka, spremeni samo povzročitelj odpadkov ali zbiralec, ki mu jo je dodelil.
(4) Redčenje ali mešanje odpadkov, s čimer se zaradi uvrstitve nevarnega odpadka med nenevarne zniža začetna koncentracija nevarnih snovi pod mejo, pri kateri se odpadek opredeli kot nevaren, je prepovedano.
(5) Nevarne lastnosti, ki jo najdemo v prilogi pod uredba o odpadkih 1357/2014/EU se ovrednotijo v skladu s 1. in 2. točko oddelka »Vrednotenje in razvrščanje« iz priloge Odločbe 2000/532/ES. Pri vrednotenju nevarne lastnosti HP 9 se uporabljajo merila, določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(6) Vrednotenje nevarnih lastnosti odpadka ter vzorčenje odpadka za njihovo ovrednotenje mora opraviti oseba s pridobljeno akreditacijo za vzorčenje odpadkov po SIST EN ISO/IEC 17025.
(7) Če pristojni inšpektor dvomi o pravilnosti dodelitve številke odpadka v skladu s tem členom, lahko odredi izvedbo vzorčenja tega odpadka in ovrednotenja njegovih nevarnih lastnosti.
7. člen: stranski proizvod
(1) Snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, je ostanek proizvodnje.
(2) Snov ali predmet iz prejšnjega odstavka ni ostanek proizvodnje, če bi proizvajalec lahko proizvedel glavni proizvod brez proizvodnje te snovi ali predmeta, vendar se je odločil nasprotno. Snov ali predmet iz prejšnjega odstavka prav tako ni ostanek proizvodnje, če je proizvajalec namerno spremenil proizvodni proces tako, da ima ta snov ali predmet posebne tehnične lastnosti.
(3) Ostanek proizvodnje iz prvega odstavka tega člena je odpadek, če:
- niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena,
- je s predpisi, ki urejajo proizvode ali odpadke, za ta ostanek proizvodnje določen obvezen postopek predelave ali odstranjevanja ali pa je njegova nadaljnja uporaba prepovedana,
- niso izpolnjene zahteve iz predpisov, ki urejajo proizvode, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, za mogočo uporabo tega ostanka proizvodnje ali
- je vpliv tega ostanka proizvodnje na okolje večji od vpliva snovi ali predmeta, ki se ga želi z njim nadomestiti.
(4) Ostanek proizvodnje iz prvega odstavka tega člena se lahko šteje za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- nadaljnja uporaba ostanka proizvodnje je zagotovljena in ne zgolj mogoča,
- ostanek proizvodnje se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov,
- ostanek proizvodnje se proizvaja kot sestavni del proizvodnega procesa in
- ostanek proizvodnje izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s predpisi, ki urejajo proizvode, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, njegova nadaljnja uporaba pa ne bo škodljivo vplivala na okolje in človekovo zdravje.
(5) Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če:
- za ostanek proizvodnje dolgoročno obstaja trg,
- je ostanek proizvodnje dejansko uporaben in se tudi uporabi v celoti ter
- se ostanek proizvodnje pred nadaljnjo uporabo ne skladišči dlje kot tri leta.
(6) Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 1. točke prejšnjega odstavka s pogodbo z nadaljnjim uporabnikom o prodaji tega stranskega proizvoda ali s strokovno analizo trga, iz katere je razvidno, da ima ta stranski proizvod dolgoročno zagotovljeno trženje.
(7) Šteje se, da je pogoj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če so običajni industrijski postopki, ki jih je treba izvesti za neposredno uporabo ostanka proizvodnje, sestavni del proizvodnega procesa iz 3. točke četrtega odstavka tega člena, ne glede na to, ali se ti postopki izvedejo v proizvodni enoti proizvajalca ali uporabnika ostanka proizvodnje ali druge osebe, ki zanj izvede te postopke.
(8) Med običajne industrijske postopke iz prejšnjega odstavka se štejejo spiranje, sušenje, homogenizacija, nadzor nad kakovostjo ali drug industrijski postopek, ki je potreben zaradi spremembe velikosti ali oblike materiala, homogenizacije ali vsebnosti vlage, ne štejejo pa se postopki, ki se izvedejo zaradi izločitve neželenih ali nevarnih snovi od ostanka proizvodnje.
(9) Imetnik ostanka proizvodnje dokazuje izpolnjevanje pogoja iz sedmega odstavka tega člena s tehnično dokumentacijo o proizvodnem procesu (tehnološko shemo proizvodnega procesa), iz katere je razvidno, da so običajni industrijski postopki iz prejšnjega odstavka sestavni del tega proizvodnega procesa
(10) Šteje se, da je pogoj iz 3. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če:
- je iz tehničnih značilnosti proizvodnega procesa razvidno, da je ostanek proizvodnje proizveden za nadaljnjo uporabo kot sestavni del tega proizvodnega procesa in je tudi dejansko poslan v to nadaljnjo uporabo, ali
- se ostanek proizvodnje uporabi v okviru glavne dejavnosti njegovega proizvajalca.
(11) Šteje se, da je pogoj iz 4. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjen, če uporaba tega ostanka proizvodnje ni prepovedana ter so izpolnjene zahteve in predpisani pogoji za dajanje proizvoda na trg iz:
- predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in predpisov, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in gradbene proizvode, če zahteve iz teh predpisov za ta ostanek proizvodnje veljajo,
- predpisov, ki urejajo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, ter
- Uredba o odpadkih (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/830 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L št. 132 z dne 29. 5. 2015, str. 8), če zahteve iz nje veljajo za ta ostanek proizvodnje.
(12) Imetnik ostanka proizvodnje mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka tega člena, če ministrstvo ali inšpektor to zahteva
Več si lahko preberete na našem odlične spletnem portalu: