Zakon o inšpekcijskem nadzoru izvaja organ, pristojen za inšpekcijsko delo.
Pri nadzoru lahko inšpektor za delo izreka globe, določene v 217.–221. členu ZDR-1, 23. členu ZEPDSV in 76. členu ZVZD-1.
Inšpekcijski nadzor nad izpolnjevanjem določb ZVOP izvaja informacijski pooblaščenec. Ta lahko pri nadzoru izreka globe, določene v 91.–103. členu ZVOP.
Zato smo vam pripravili e-knjigo:
KAJ MORATE VEDETI PREDEN VAS OBIŠČE INŠPEKTOR ZA DELO?
5 ZLATIH PRAVIL
1) Zakon o inšpekcijskem nadzoru daje pooblastila, da lahko inšpektor za delo najavi redni nadzor, lahko pa nadzor začne tudi brez najave kadarkoli.
2) Vsebina zakona o inšpekcijskem nadzoru zajema naslednja področja:
- Statusne zadeve: oblika organiziranosti, dejavnost, vpis v register,
organiziranost delavske souprave, sindikata. - Organizacijo delovnega časa: letni razpored delovnega časa, začasne
prerazporeditve delovnega časa, delo preko polnega delovnega časa,
odmori, počitki in dopust. - Kadrovske zadeve: zaposlovanje in zaposlovanje tujcev, sistemizacija
delovnih mest oziroma delovnih nalog, dejanske zaposlitve, pogodbe o
zaposlitvah, druge pravne podlage dela, - Plačila: plače, nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom, regres,
- Vodenje dokumentacije: dokumentacije o delavcih, plačilih, o drugih
pravnih podlagah dela in o načrtu in izrabi delovnega časa. - Varstvo posebnih skupin delavcev: materinstvo in starševstvo, mladi
delavci, starejši delavci, invalidi.
3) Delodajalec naj preveri razmere in dejstva, ki jih bo inšpektor verjetno
preverjal, vsaj za pretekli dve leti in za vsako od njih naj načrtuje in pripravi
tudi ustrezno dokazilo.
4) Inšpektor bo preverjal izpolnjevanje zakona v delu, ki je za delodajalca
obvezen, prav tako pa tudi izvrševanje veljavne kolektivne pogodbe in
delodajalčevih splošnih aktov.
5) Delodajalec mora pred inšpekcijskim pregledom preveriti tudi obstoj in
veljavnost svojih morebitnih splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in
plače
Še kot dodatek:
- spremenjen je rok za opravo strokovnega izpita za inšpektorja (gre za skrajšanje roka z enega leta na šest mesecev), določena je možnost premestitve javnega uslužbenca na delovno mesto inšpektorja z obveznostjo, da prav tako v roku šest mesecev opravi strokovni izpit (3. in 4. člen ZIN-B),
- urejeno je predstavljanje inšpektorjev pred sodišči, in sicer na način, da se inšpektor v postopkih pred sodišči, ko je vabljen kot priča zaradi svojega dela, identificira s službeno izkaznico in navede naslov in naziv enote organa, kjer opravlja delo, in mu ni treba navajati podatkov o svojem bivališču (5. člen ZIN-B),
- uvedena je možnosti t. i. navideznega nakupa (7. člen ZIN-B),
- uvedena je možnosti, da bo inšpektor zapečatil tudi predmete oziroma naprave, ki jih zavezanec kot fizična oseba uporablja za opravljanje dejavnosti, če le-ta ne spoštuje odločbe inšpektorja (11. člen ZIN-B),
- uveden je letni program dela, ki ga sprejme inšpektorat oziroma inšpekcija, letni program dela bo določal vsebino in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora, temeljil pa bo na ugotovitvah v že izvedenih inšpekcijskih nadzorih in oceni, da na posameznem področju obstaja večja verjetnost nespoštovanja oziroma kršitve predpisov (2. člen ZIN-B),
- ukinjena je inšpektorska značka, inšpektor se bo identificiral le s službeno izkaznico (6. člen ZIN-B).
- spremenjena je ureditev kazenskih določb, in sicer tako, da se sankcioniranje kršitelja in določitev sankcije izvede na podlagi področnega predpisa in subsidiarno na podlagi določb ZIN (12. člen ZIN-B).
- Spremembe ZIN so tako posegle tako na področje pravic in obveznosti javnih uslužbencev kot tudi na področje izvajanja inšpekcijskega nadzora, zato je pomembno, da so vsi, na katere se nanašajo, z njimi seznanjeni.
V Uradnem listu RS, št. 40/14, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B.