V Sloveniji ločimo dva temeljna režima zaposlovanja in dela tujcev, in sicer je ključno razlikovanje med državljani držav članic Evropske unije (tudi Evropskega gospodarskega prostora in Švice), kjer velja prost pretok delavcev in storitev ter na drugi strani državljani tretjih držav.
Med slednje štejemo tudi zaposlovanje državljanov Republike Srbije. Ker zna biti sam proces zaposlitve tega kadra precej zapleten, smo za vas na portalu e-Kadrovik pripravili še več vsebin in pripomočkov, med njimi tudi osebno mapo zaposlenega v gospodarstvu in kontrolno mapo za pripravo na obisk inšpektorja za delo.
Glede zaposlovanja in dela tujcev iz republik bivše Jugoslavije je najprej pomembno, ali so te članice Evropske unije (oz. Evropskega gospodarskega prostora) ali ne. Vendar tudi v primeru republik bivše Jugoslavije, ki sodijo med tretje države, ne velja za vse enaka ureditev, saj je v primeru zaposlovanja državljana Bosne in Hercegovine in od. 1. 9. 2019 dalje državljana Republike Srbije v Republiki Sloveniji predvidena posebnost, in sicer morajo ti za zaposlitev v Republiki Sloveniji na zavodu za zaposlovanje pridobiti delovno dovoljenje na podlagi sporazuma, ki se ga upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju, kar bo več pojasnjeno v nadaljevanju.
Načeloma velja, da pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o tujcih, pogoje za zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev ter s tem povezane naloge Republike Slovenije za urejanje in zaščito trga dela pa ureja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
Zaposlovanje državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji
Od 1. 9 2019 dalje je zaposlovanje državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji mogoče na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Sporazum), ki določata pogoje in obseg samega zaposlovanja, ravno tako pa predpisujeta tudi pogoje in postopek za izdajo dovoljenja, ki omogoča zaposlitev ter na podlagi Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Protokol), ki se uporablja od 1. septembra 2019.
Sporazum glede zaposlovanja v Republiki Sloveniji se ne nanaša na vse državljane Republike Srbije, in sicer se ne nanaša na državljane Republike Srbije:
- ki so na dan uveljavitve tega sporazuma zakonito zaposleni v državi zaposlitve;
- v primeru sezonske zaposlitve, zaposlitve poslovodnih delavcev in v primeru zaposlitve oziroma prostovoljnega dela zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja na področju medicine;
- ki jim je bilo v državi zaposlitve v skladu z zakonodajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje;
- ki v državi zaposlitve prebivajo na podlagi združevanja družine;
- ki v državi zaposlitve prebivajo na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito;
- ki jim je v državi zaposlitve v skladu z zakonodajo priznan status raziskovalca;
- ki v državi zaposlitve ustanovijo ali soustanovijo osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopajo družbo ali se registrirajo kot samostojni podjetniki posamezniki;
- ki na podlagi šolanja v državi zaposlitve lahko pridobijo soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo pristojnega nosilca v skladu z zakonodajo države zaposlitve;
- za katere se uporablja Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. junija 2009, str. 17).
Za zaposlitev državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji so tako (kljub uveljavitvi omenjenega ZZSDT in uzakonitvi enotnega dovoljenja za prebivanje in delo) upoštevajoč Sporazum, še naprej potrebna delovna dovoljenja, ki jih izdaja zavod za zaposlovanje v Republiki Sloveniji. Takšno delovno dovoljenje pa se upošteva kot soglasje k enotnemu dovoljenju, ki ga izda upravna enota.
V skladu s Sporazumom je zaposlovanje državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji možno le s predhodnim sodelovanjem službe za zaposlovanje v Republiki Srbiji, ki na podlagi vložene potrebe po delavcih izbere ustrezne kandidate in jih posreduje delodajalcu za dokončni izbor. Poleg tega Sporazum določa tudi področje uporabe, pogoje za zaposlovanje delavcev, postopek zaposlitve in postopek izdaje dovoljenja.
Posebnost pri zaposlovanju državljanov republike Srbije v Republiki Sloveniji je torej, da zavod za zaposlovanje še vedno izdaja dovoljenje za zaposlitev, ki šteje kot soglasje v postopku izdaje enotnega dovoljenja.
Izdaja delovnih dovoljenj po Sporazumu
Od 1. 9. 2019, ko se je začel izvajati Sporazum, se novo zaposlovanje državljanov Srbije v Sloveniji praviloma ureja na podlagi Sporazuma, razen izjem.
Sporazum določa pogoje in postopek zaposlovanja državljanov Srbije ter pogoje in postopke za izdajo dovoljenja, ki omogoča zaposlitev delavcev iz Srbije v Sloveniji.
V skladu s Sporazumom je novo zaposlovanje delavcev iz Srbije možno le s predhodnim sodelovanjem Nacionalne službe za zaposlovanje v Srbiji (NSZ Srbije), ki na podlagi vložene potrebe po delavcih izbere ustrezne kandidate in jih posreduje delodajalcu za dokončni izbor. Ko so kandidati znani (poimenske zaposlitve), NSZ Srbije preveri, ali kandidati izpolnjujejo zahtevane pogoje in, ali so pripravljeni sprejeti ponujeno zaposlitev.
Področje uporabe
Po uveljavitvi Sporazuma je novo zaposlovanje državljanov Srbije v Sloveniji možno le na podlagi Sporazuma. Izjeme določa Sporazum.
Postopki se vodijo po »starem« oziroma se sporazum ne uporablja za državljane Srbije:
- ki so na dan uveljavitve sporazuma zakonito zaposleni v državi zaposlitve. Sporazum se uporablja za delavce iz Srbije, ki šele prihajajo na delo v Slovenijo. Sporazum se ne uporablja za delavce, ki imajo v Sloveniji urejeno prebivanje;
- v primeru sezonske zaposlitve, zaposlitve poslovodnih delavcev ter zaposlitve oziroma prostovoljnega dela zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja na področju medicine;
- ki jim je bilo v državi zaposlitve v skladu z zakonodajo izdano dovoljenje za stalno prebivanje;
- ki v državi zaposlitve prebivajo na podlagi združevanja družine;
- ki v državi zaposlitve prebivajo na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito;
- ki jim je v državi zaposlitve v skladu z zakonodajo priznan status raziskovalca;
- ki v državi zaposlitve ustanovijo ali soustanovijo osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopajo družbo ali se registrirajo kot samostojni podjetniki posamezniki;
- ki na podlagi šolanja v državi zaposlitve lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje v skladu z zakonodajo države zaposlitve;
za katere se uporablja Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve – modra karta.
Pogoji za zaposlovanje delavcev po Sporazumu
Kandidati so prijavljeni kot brezposelni pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v Srbiji (NSZ Srbije) in so starejši od 18 let, na trgu dela v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov za ponujeno prosto delovno mesto, delodajalec izpolnjuje zakonske pogoje za zaposlitev tujca (17. člen ZZSDT).
Postopek zaposlitve po sporazumu
1) Predhodni postopek posredovanja delavcev iz Srbije
Postopek izbire delavca migranta se začne na pobudo delodajalca, ki pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavi prosto delovno mesto na obrazcu PDM-KTD. Pri tem je obvezno v celoti izpolniti rubriko 3.d) delavec, ki prihaja na podlagi bilateralnega sporazuma o zaposlovanju.
Če ima delodajalec že znanega kandidata, lahko sočasno s prijavo potrebe vloži tudi vlogo na obrazcu TUJ-SRB 1 skupaj s Prilogo 2. Ob predložitvi vloge za delovno dovoljenje je treba plačati upravno takso. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za najmanj eno leto. Delodajalec lahko delavcu zaradi razumevanja določb pogodbe o zaposlitvi posreduje v podpis pogodbo v slovenskem in srbskem jeziku.
Zavod RS za zaposlovanje preveri:
- ali so v evidenci brezposelnih ustrezni domači kandidati,
- druge pogoje za novo zaposlitev tujca (v skladu s 17. členom ZZSDT),
- od FURS-a zahteva podatek o poravnanih davčnih obveznostih,
- pozove delodajalca, da posreduje manjkajoče podatke o nastanitvi, predhodnih razgovorih in druge podatke, potrebne za posredovanje zahtevka za posredovanje delavcev iz Srbije.
Če so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. in 2. točke predhodnega postopka, slovenski Zavod pripravi dokument Osnovni podatki o delodajalcu in prostem delovnem mestu ter ga po elektronski poti pošlje NSZ Srbije. Zavod obenem obvesti vlagatelja prostega delovnega mesta (PDM-ja), da je prošnjo za posredovanje kandidatov iz Srbije posredoval NSZ Srbije, ki bo vlagatelju posredovala seznam kandidatov oziroma podatke o kraju in času razgovorov s kandidati.
Če niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. in 2. točke oziroma vlagatelj PDM-ja na podlagi poziva slovenskega Zavoda ne dopolni manjkajočih podatkov, Zavod izda Obvestilo o nezmožnosti posredovanja delavcev iz Srbije, kjer so obrazloženi razlogi, zakaj posredovanje ni možno. Če je delodajalec že vložil tudi vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pa Zavod zaradi nezmožnosti posredovanja izda odločbo o zavrnitvi. Celoten postopek pri Zavodu (od vložitve PDM-ja) traja predvidoma največ 15 dni. Če je delodajalec ob vložitvi obrazca PDM-KTD sočasno vložil tudi vlogo za zaposlitev delavca, Zavod nadaljuje postopek izdaje dovoljenja takoj po prejemu potrjene dokumentacije iz NSZ Srbije.
Vloga za zaposlitev delavca na obrazcu TUJ-SRB je lahko vložena sočasno z obrazcem PDM-KTD oziroma najpozneje 30 dni od izdaje obvestila Osnovni podatki o delodajalcu in delovnem mestu.
2) Postopek izdaje dovoljenja po sporazumu
Po zaključku izbora kandidatov in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi delodajalec vloži vlogo za izdajo dovoljenja pri Zavodu RS za zaposlovanje na obrazcu TUJ-SRB-1, skupaj s Prilogo 2. Ob predložitvi vloge za delovno dovoljenje je treba plačati upravno takso. Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena najmanj za dobo enega leta.
Glede na to, da v pogodbi o zaposlitvi zaradi trajanja postopka izdaje delovnega dovoljenja in kasneje še enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ni možno natančno določiti začetka trajanja zaposlitve, se priporoča, da se v pogodbo vpiše od: »želeni čas začetka delovnega razmerja (datum) oziroma od pridobitve vseh zahtevanih dovoljenj (delovnega dovoljenja ter enotnega dovoljenja za prebivanje in delo) do: želeno trajanje delovnega razmerja« (ki pa po določilih Sporazuma ne sme biti krajše od enega leta).
Trajanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi Sporazuma je najmanj eno leto, na kar je opozorilo tudi Višje delovno in socialno sodišče (v svojem sklepu št. Pdp 73/2016 z dne 19. 5. 2016), ko je odločilo, da je pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena na podlagi omenjenega Sporazuma, vendar za krajše obdobje od enega leta, v tem delu (glede določitve trajanja pogodbe o zaposlitvi) nična, saj je v nasprotju s prisilnim predpisom.
V skladu s tem ni dovoljeno spreminjanje pogodbe o zaposlitvi, potem ko je bilo na podlagi predložene pogodbe izdano delovno in bivalno dovoljenje, ki se nanaša na pogodbo, ki je bila priložena vlogi za delovno dovoljenje.
Zavod RS za zaposlovanje o vlogi za izdajo delovnega dovoljenja odloči najpozneje v 15 dneh od prejete popolne vloge. Ker so bili zakonski pogoji za izdajo dovoljenja preverjeni že v predhodnem postopku, se v tokratnem postopku preverja le izpolnjevanje pogojev na strani delavca (izobrazba, drugi zahtevani pogoji) in morebitna pravnomočna kaznovanost delodajalca v času od zaključka predhodnega postopka do vloge za delovno dovoljenje.
Dovoljenje
Dovoljenje se izda z veljavnostjo treh let. Izda se na vlogo delodajalca (kot dovoljenje za zaposlitev), vendar ima delavec migrant po prvem letu zaposlitve, ko mora biti zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo dovoljenja, oziroma pri njegovem pravnem nasledniku, prost dostop na trg dela. Dovoljenje dobi delodajalec in po prihodu v Slovenijo tudi delavec migrant.
Kadar delavcem, ki so prišli na delo v Slovenijo na podlagi Sporazuma, delovno razmerje preneha v prvem letu zaposlitve, se delovno dovoljenje razveljavi.
Kadar delovno razmerja preneha v prvem letu zaposlitve, pa se delovno dovoljenje ne razveljavi:
- če delavec migrant uveljavi denarno nadomestilo za brezposelnost ali
- če delovno razmerje preneha zaradi izredne odpovedi pogodbe о zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca in če delavec migrant v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja sklene novo pogodbo о zaposlitvi pri drugem delodajalcu za enako delovno mesto.
Podaljšanje dovoljenja
Na podlagi Sporazuma lahko delavec migrant zaprosi za podaljšanje dovoljenja, vendar ne prej kot 60 dni pred iztekom dovoljenja in najkasneje 15 dni po izteku dovoljenja. Vlogo za podaljšanje dovoljenja vloži delavec migrant pri Zavodu RS za zaposlovanje na obrazcu TUJ-SRB-2. Priloži pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo podpisala z delodajalcem, in potrdilo o plačilu takse za delovno dovoljenje.
Dovoljenje se lahko podaljša za nadaljnja 3 leta, če delavec migrant izpolnjuje enega od navedenih pogojev:
- ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi še najmanj za 1 leto in mu je bila v državi zaposlitve priznana pravica do združevanja družine v skladu z zakonodajo;
- je bil pred iztekom veljavnosti dovoljenja najmanj 1 leto zaposlen in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi še za najmanj 1 leto;
- je med veljavnostjo dovoljenja opravljal strokovno zaposlitev najmanj 1 leto in ima sklenjeno pogodbo za strokovno zaposlitev še za najmanj 1 leto;
- je med veljavnostjo dovoljenja pridobil dodatna znanja oziroma poklicne kvalifikacije in na podlagi tega opravljal strokovno zaposlitev najmanj 6 mesecev ter
- ima sklenjeno pogodbo za strokovno zaposlitev še za najmanj 1 leto.
Pri prošnji za podaljšanje dovoljenja na podlagi strokovne zaposlitve mora Zavod RS za zaposlovanje pred podaljšanjem pridobiti pisno soglasje pristojnega nosilca države izvora (NSZ Srbije).
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Če delavec migrant na podlagi prenehanja pogodbe o zaposlitvi izgubi zaposlitev v prvem letu zaposlitve, mora delodajalec o tem pisno obvestiti pristojnega nosilca. Pristojni nosilec sproži vse potrebne postopke za prenehanje veljavnosti dovoljenja in vrnitev delavca migranta v državo izvora, razen v primeru delavca migranta, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje pravice do nadomestila za brezposelnost.
V primeru iz prejšnjega odstavka delavcu migrantu, ki je izgubil zaposlitev zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, dovoljenje v skladu z zakonodajo države zaposlitve ne preneha veljati, če delavec migrant v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu in za enako delovno mesto, za katero je bilo dovoljenje izdano, ter se v državi zaposlitve vključi v socialno zavarovanje.
V primeru iz prvega odstavka delavcu migrantu, ki je opravljal strokovno zaposlitev, dovoljenje ne preneha veljati, če v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja sklene novo pogodbo o zaposlitvi in se v državi zaposlitve vključi v socialno zavarovanje.
Po prvem letu zaposlitve se mora delavec migrant v primeru izgube zaposlitve zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in pod pogojem, da ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost, v 30 dneh ponovno vključiti v socialno zavarovanje v državi zaposlitve na podlagi nove zaposlitve ali samozaposlitve. V nasprotnem primeru pristojni nosilec sproži vse potrebne postopke za prenehanje veljavnosti dovoljenja in vrnitev delavca migranta v državo izvora.
Drugi razlogi za prenehanje veljavnosti dovoljenja
Dovoljenje delavcu migrantu preneha veljati v primerih, ki so določeni z zakonodajo države zaposlitve za umik soglasja za enotno dovoljenje za bivanje in delo, ali če:
- delodajalec delavca migranta odpusti med poskusnim delom, razen če je delavec migrant upravičen do denarnega nadomestila;
- delavec migrant odpove pogodbo o zaposlitvi in se v roku iz četrtega odstavka 16. člena tega sporazuma ne zaposli pri drugem delodajalcu ali se ne samozaposli;
- delavcu migrantu preneha veljati dovoljenje za prebivanje;
- je proti delavcu migrantu vložena pravnomočna obtožnica zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Delavci migranti, ki so v državi zaposlitve pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in delavci migranti, ki po preteku veljavnosti dovoljenja v državi zaposlitve prebivajo nezakonito, ne morejo ponovno pridobiti dovoljenja oziroma se zaposliti v državi zaposlitve.
Vrnitev v državo izvora
Po prenehanju veljavnosti dovoljenja pristojni nosilec o tem obvesti organ, ki je v skladu z zakonodajo pristojen za razveljavitev dovoljenja za prebivanje. Po prenehanju veljavnosti dovoljenja za prebivanje se delavec migrant prostovoljno vrne v državo izvora, sicer sledi prisilna odstranitev iz države zaposlitve v skladu z njeno zakonodajo. Po prihodu v državo izvora morajo delavci migranti svoj prihod prijaviti v državi izvora.