Zakonodaja
Nov Gradbeni zakon – 1 (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1) ohranja združen postopek presoje vplivov na okolje in gradbenega dovoljenja, kot ga je leta 2017 uvedel Gradbeni zakon. Obe vsebini (okoljska in gradbena) se obravnavata v skupnem postopku.
Združitev je skladna z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 in z opozorilom Evropske komisije, da mora odločitev, ki obsega končno odobritev projekta v skladu z direktivo, biti celovita odločitev.
Pred Gradbenim zakonom se je v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga je vodila Agencija RS za okolje, najprej pridobilo okoljevarstveno soglasje; postopek je bil definiran v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1). Okoljevarstveno soglasje je bilo projektni pogoj za gradbeno dovoljenje, ki se je pridobilo po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1).
Pri tem pa je treba opozoriti, da se za posege, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, potrebujejo pa presojo vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje, to še naprej pridobiva v skladu z zakonom o varstvu okolja, ki pa je v aprilu 2022 doživel prenovo v obliki t. i. ZVO-2 (Zakon o varstvu okolja; Uradni list RS, št. 44/22).
Za integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja je pristojni upravni organ za gradbene zadeve Ministrstvo RS za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP).
Opozoriti je treba tudi, da se predhodni postopek (screening) še naprej vodi po določilih Zakona o varstvu okolja (torej novega ZVO-2). Odločitev o predhodnem postopku pa je za določene objekte iz Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, nujena pred izdajo gradbenega dovoljenja.
So se pa v letu 2021 z reorganizacijo MOP določene pristojnosti ARSO prenesle na MOP. Tako je po novem v pristojnosti MOP podajanje informacije o obsegu in vsebini poročila o vplivih izvedbe nameravanega posega na okolje (scoping),. Navedeno spremembo o pristojnosti povzema tudi ZVO-2.
Vrste posegov, za katere je treba izvesti predhodni postopek ali presojo vplivov na okolje, še naprej določa Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15, 26/17 in 105/20), ki je zadnjo spremembo doživela julija 2020.
Obliko poročila o vplivih na okolje (PVO), ki je sestavni del vloge za integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, še naprej definira Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09, 40/17), ki je bila nazadnje spremenjena julija 2017.
Če je za poseg v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) potrebna tudi presoja sprejemljivosti, je v skladu s tem pravilnikom vlogi treba priložiti še t. i. Dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja. Krovni zakon za to področje pa je Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 46/14 – ZON-C, 21/18 – ZNOrg,31/18 in 82/20). Upošteva se tudi Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, št. 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, Odločba US – št. 39/13, 3/14, 21/16, 47/18).
Gradbeni zakon definira, da je objekt z vplivi na okolje objekt, za katerega je treba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvesti presojo vplivov na okolje. Torej so to objekti, za katere bi bilo treba po starem v skladu z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Določbe glede integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje so v 63. do 72. členu Gradbenega zakona-1.
Predhodni postopek
Če bi obravnavo v tem poglavju namenili izključno postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje v skladu z Gradbenim zakonom, bi podali polovičarsko informacijo oz. bi preskočili zelo pomemben in relativno pogost postopek t. i. predhodne presoje. Postopek je sicer definiran v Zakonu o varstvu okolja (torej tudi novem ZVO-2), je pa za določene objekte nujen pred izdajo gradbenega dovoljenja in v to ureditev tudi novi Gradbeni zakon-1 ne posega.
Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje razlikuje med posegi, za katere je presoja vplivov na okolje vedno potrebna, in tistimi, kjer je potrebna le, če se v predhodnem postopku ugotovi, da bo imel posamezen poseg pomemben vpliv na okolje.
Z reorganizacijo MOP se je tudi pristojnost o odločanju v predhodnem postopku prenesla iz ARSO na MOP, tako da mora od 1. septemba 2021 naprej investitor vlogo za predhodni postopek vložiti na MOP in to preden pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve vloži vlogo za gradbeno dovoljenje. Navedeno spremembo o pristojnosti povzema tudi ZVO-2.
Ker se določeni investitorji oz. njihovi pooblaščenci za pridobitev gradbenega dovoljenja s predhodnim postopkom niso dobro seznanili, je še vedno veliko primerov, ko investitorji oz. njihovi pooblaščenci vlagajo zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja brez sklepa o zaključenem predhodnem postopku (po novem ZVO-2 bo za ta namen MOP pripravljal odločbe). Takšne vloge pristojni upravni organ ne more obravnavati, ker je nepopolna, zato pozove investitorja, da jo dopolni.
Če se vloga nanaša na poseg iz Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in pristojni upravni organ ugotovi, da MOP za nameravani poseg v okolje ni izdal sklepa, da za ta poseg v okolje presoja njegovih vplivov na okolje ni potrebna (in tudi po pozivu za dopolnitev vloge predhodni postopek ni bil izpeljan), se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja šteje, da okoljevarstveno soglasje ni pridobljeno, vloga za izdajo gradbenega dovoljenja pa se zavrne.
Pri tem je treba opozoriti, da je predhodni postopek vsebinsko in posledično tudi časovno relativno zahteven in ima z zakonom določen rok dva meseca.
Ker se roki za dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja običajno gibljejo okrog 15 dni, je sklep o predhodnem postopku (v bodoče odločbo) v tem času praktično nemogoče dobiti. Investitorji se običajno odločijo za umik zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in jo po pridobitvi sklepa o predhodnem postopku ponovno vložijo; to je seveda mogoče le, če je v predhodnem postopku odločeno, da presoja vplivov ni potrebna.
Z zadnjo spremembo Uredbe o posegih v okolje, za katero je treba izvesti presojo vplivov na okolje iz julija 2020, so se pri nekaterih posegih v okolje dvignili pragovi za predhodni postopek, nekateri pragovi pa so se ukinili. Tako npr. ni več pragu za velikost gradbišča stavbe, ki je za vsa gradbišča velikosti med 0,5 in 1 ha predvideval predhodni postopek, za gradbišča večja od 1 ha pa obvezno presojo vplivov na okolje. Z navedeno ureditvijo naj bi se zmanjšalo število predhodnih postopkov, kar bi se izkazalo v njihovem hitrejšem poteku (v zadnjih letih se je na sklep v predhodnem postopku namesto zakonskih dveh mesecev čakalo tudi do enega leta).
S spremembo uredbe so se natančneje določila tudi pravila glede obveznosti izvedbe predhodnega postopka v primeru sprememb že obstoječih posegov in določila, kdaj gre za kumulativni poseg v okolje.
Če se v predhodnem postopku odloči, da bi poseg lahko imel pomembne vplive na okolje, in je zato potrebna presoja vplivov na okolje, je moral investitor po stari ureditvi (ZVO-1) pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ta pridobitev je bila vsebinsko in časovno zelo zahteven postopek, ki je precej podaljšal pot do pridobitve gradbenega dovoljenja. Po določilih GZ-1 (in prej že tudi GZ) pa je za takšen poseg predviden integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki po dosedanji praksi poteka hitreje od prejšnje ureditve; celoten postopek vključno z gradbenim dovoljenjem se zaključi prej, kot se je po stari ureditvi zaključil postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja, ki mu je sledilo še pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Preglednica 1: Primer iz Priloge 1 Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje
Če pogledamo odlagališča odpadkov, lahko ugotovimo, da je za kakršno koli kapaciteto odlagališča za nevarne odpadke potrebna presoja vplivov na okolje; to bi po stari ureditvi pomenilo pridobitev okoljevarstvenega soglasja kot projektnega pogoja za gradbeno dovoljenje, po novi pa integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Enako je potrebno tudi za odlagališče nenevarnih odpadkov nad določenim pragom (kadar je skupna zmogljivost najmanj 25.000 ton ali dnevna zmogljivost odlaganja najmanj 10 ton).
Če se načrtuje manjše odlagališče nenevarnih odpadkov (kadar je skupna zmogljivost manj kot 25.000 ton in dnevna zmogljivost odlaganja najmanj 10 ton), je to v skladu z uredbo poseg v okolje, pri katerem se zaradi značilnosti nameravanega posega ali njegove lokacije lahko pričakujejo pomembni vplivi na okolje, ni pa nujno, da bodo ti dejansko prisotni. Dilemo razreši ARSO v t. i. postopku predhodne presoje (oz. predhodnem postopku), v katerem se ugotovi, ali bo treba za ta poseg izvesti tudi presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Da pa ne bi dobili napačnega občutka, da je predhodni postopek potreben samo za okoljsko infrastrukturo oz. za že po nazivu okoljsko potencialno problematične posege, je treba opozoriti, da je predhodni postopek potreben tudi npr. za stavbo, katere bruto tlorisna površina dosega ali presega 10.000 m2, športno dvorano ali igrišče, ki lahko sprejme najmanj 1000 obiskovalcev, hlev za najmanj 200 plemenskih svinj itd.
Nosilec nameravanega posega v okolje mora zahtevi za predhodni postopek priložiti opis tega posega, okolja ali delov okolja, za katere obstaja verjetnost, da bo poseg nanje vplival, in opis možnih pomembnih vplivov nameravanega posega na okolje ali dele okolja.
Preglednica 2: Shema predhodnega postopka
Pri ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje, se upošteva merila, ki se nanašajo na značilnosti nameravanega posega v okolje, njegovo lokacijo in značilnosti možnih vplivov posega na okolje.
V skladu z ZVO-1 upravni organ (ARSO oz. MOP) v predhodnem postopku lahko zaprosi za mnenja ministrstva in organizacije, ki so glede na nameravani poseg oz. njegovo lokacijo pristojni za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo in rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi.. ZVO-2 te možnosti ne predvideva več, torej mora organ (MOP) v predhodnem postopku odločiti brez posvetovanja z ministrstvi in organizacijami (največkrat so bili to Direkcija RS za vode, Zavod RS za naravo, Ministrstvo za zdravje).
Večja sprememba, ki jo je prinesel ZVO-2, se nanaša tudi na sodelovanje zainteresirane javnosti v predhodnem postopku.
V skladu z ZVO-1 za predhodni postopek ni bilo predvideno sodelovanje stranskih udeležencev, lahko pa so se na izdani sklep (poleg investitorja) pritožile nevladne organizacije, ki na področju varstva okolja v Republiki Sloveniji delujejo v javnem interesu in imajo pridobljen ta status v skladu z zakonom o varstvu okolja.
ZVO-2 določa, da mora v predhodnem postopku MOP javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za predhodni postopek tako, da jo skupaj z javnim naznanilom objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Zainteresirani javnosti mora zagotoviti pravico do sodelovanja z dajanjem mnenj in pripomb v 30 dneh od dneva objave. V tem postopku imata nevladna organizacija in civilna iniciativa položaj stranskega udeleženca.
Kot je pojasnjeno v ZVO-2, spada civilna iniciativa med t. i. zainteresirano javnost, ki ima interes pri okoljskem odločanju.
Civilna iniciativa je določena kot skupina najmanj 200 polnoletnih fizičnih oseb, s stalnim prebivališčem na območju občine nameravanega posega ali na območju občine, ki meji na občino nameravanega posega. Civilna iniciativa nastane s podpisi najmanj 200 polnoletnih fizičnih oseb.
Kljub predvideni 30-dnevni javni razgrnitvi ostaja rok za odločanje enak, kot je bil zapisan v ZVO-1; torej dva meseca po prejemu popolne vloge (oz. tri mesece, kadar se v postopke vključijo stranski udeleženci).
Naslednja večja sprememba, ki jo je prinesel ZVO-2, pa se nanaša na vrsto upravnega akta, v katerem MOP zapiše svojo odločitev glede predhodnega postopka. V skladu z ZVO-1 je bil to sklep, v skladu z ZVO-2 MOP o predhodnem postopku izda odločbo.
V odločbi MOP ugotovi, ali ima poseg v okolje pomembne škodljive vplive na okolje in ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, in glede tega navede glavne razloge za odločitev. Če ugotovi, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, v odločbi navede, da je nameravani poseg sprejemljiv ob upoštevanju ukrepov, predvidenih za zmanjšanje ali preprečevanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje (t. i. omilitveni ukrepi), če so ti sestavni del vloge nosilca nameravanega posega, pri čemer izpostavi glavne razloge za odločitev ter morebitne značilnosti projekta in ukrepe, predvidene za zmanjšanje ali preprečevanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje. To je novost v predhodnem postopku, saj se v sklep o predhodnem postopku (v skladu z ZVO-1) omilitvenih ukrepov ni zapisovalo.
ZVO-2 (za razliko od ZVO-1) tudi daje možnost nosilcu posega, da lahko v vlogo za predhodni postopek po potrebi vključi opis ukrepov, predvidenih za zmanjšanje ali preprečevanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje.
MOP odločbo o predhodnem postopku objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Odločba mora biti javno objavljena vsaj pet let, kolikor je tudi veljavnost odločbe.
Zoper odločbo o predhodnem postopku ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Vložitev tožbe ne zadrži izvršitve odločbe. Kot je zapisano v ZVO-2, mora sodišče odločiti prednostno. Če je po začetku izvedbe posega ali po njegovi izvedbi s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da bi moral nosilec nameravanega posega za njegovo izvedbo pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora nosilec posega vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja ali vlogo za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev, če gradnje še ni izvedel. Ministrstvo mu v upravni odločbi, izdani na podlagi vloge iz prejšnjega stavka, naloži izvedbo ukrepov, s katerimi se prepreči, zmanjša ali odstrani vplive posega na okolje ali, če ugotovi, da je poseg kljub tem in izravnalnim ukrepom nesprejemljiv, zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja in nosilcu naloži odpravo posledic posega.
Integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje
Pri integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja sta združena postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja in postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Zakonodajalec se je pri tej zakonski ureditvi držal načela »vse na enem mestu«.
Nekaj bistvenih značilnosti postopka:
– Za vodenje integralnega postopka je pristojni upravni organ za gradbene zadeve MOP; doslej je postopek presoje vplivov na okolje z izdajo okoljevarstvenega soglasja potekal na ARSO, postopek izdaje gradbenega dovoljenja pa na upravni enoti ali na okoljskem ministrstvu (pri posegih državnega pomena).
– ARSO ostaja v postopku le kot obvezni mnenjedajalec za mnenja glede emisij v tla, vode, zrak, hrupa, svetlobnega onesnaževanja, elektromagnetnega sevanja, ravnanja z odpadki in vibracij
– Mnenjedajalci podajo svoje mnenje na celotno dokumentacijo; prej se je večina mnenjedajalcev pojavila prvič v postopku presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in drugič v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
– Stranske udeležence se obravnava bolj celovito oz. enkrat v združenem postopku; prej so lahko vstopali prvič v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in drugič v postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
– Za presojo vplivov na okolje v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja se uporablja določbe predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Če se v okviru presoje vplivov na okolje izvede tudi presojo sprejemljivosti, se zanjo uporablja določbe predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.
– GZ-1 je prinesel dve novosti, ki sta se v praksi sicer že prej priporočali, zdaj pa sta tudi zapisani v zakonu:
– Če se v integralnem postopku zahteva izdaja integralnega gradbenega dovoljenja za objekt, ki tvori kumulativni poseg v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali del objekta v skladu s prvim in drugim odstavkom 55. člena GZ-1, se v integralnem postopku izvede presojo vplivov na okolje za vse kumulativne posege ali celotni objekt, izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja pa se preveri le za posamični objekt ali del objekta, ki je predmet zahteve investitorja.
– Če se v integralnem postopku opravi presojo vplivov na okolje za vse kumulativne posege ali celotni objekt iz prejšnjega odstavka, se izdaja integralnih gradbenih dovoljenj za gradnjo na območju izvedene presoje vplivov na okolje izvede v skladu z II. poglavjem četrtega dela tega zakona brez ponovne presoje vplivov na okolje, če:
- je zahteva vložena v petih letih od pravnomočnosti integralnega gradbenega dovoljenja, v katerem je bila opravljena presoja vplivov na okolje, ki vključuje tudi nameravano gradnjo,
- je nameravana gradnja skladna s pogoji, ki so določeni v že izdanem integralnem gradbenem dovoljenju, in
- so izpolnjeni pogoji iz 54. člena GZ-1.
– Če so vplivi objekta na naravo neugodno ocenjeni, je kot skrajno sredstvo dopusten institut prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, ki se vodi v ločenem postopku.
– Rok za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku je pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj (30 dni + možnost podaljšanja za 15 dni + čas za pridobitev mnenja, če se mnenjedajalec ne odzove na poziv upravnega organa, ki vodi postopek), javne razgrnitve in pridobivanja mnenj v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov, če je ta potreben.
– Gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje, ki se ne izda v integralnem postopku ali ga izda stvarno nepristojen organ, je nično.
Integralni postopek se začne na zahtevo investitorja. Zahteva mora vsebovati projektno dokumentacijo, ki jo predvideva Gradbeni zakon za redne postopke izdaje gradbenega dovoljenja (in je podrobneje definirana v Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr. 197/20 in 199/21 – GZ-1)), in poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti pripravljeno v skladu z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09, 40/17). Če je za poseg v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) potrebna tudi presoja sprejemljivosti, je v skladu s tem pravilnikom vlogi treba priložiti še t. i. Dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.
Pri vsebini projektne dokumentacije je treba posebej opozoriti na to, da Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo, vključuje tudi določila o posebnostih projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje.
Če gre za gradnjo novega objekta, za katerega je potrebna presoja vplivov na okolje, ker je funkcionalno in prostorsko povezan z drugimi nameravanimi ali že izvedenimi posegi v okolje in skupaj z njimi ta prag dosega ali presega, mora projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebovati tudi opis obstoječega stanja objektov in infrastrukture, s katerimi je objekt funkcionalno in prostorsko povezan, ter podatke o že pridobljenih okoljevarstvenih soglasjih in dovoljenjih ter drugih odločbah, ki so bile izdane za objekte, s katerimi je objekt funkcionalno in prostorsko povezan, na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Če gre za objekte z vplivi na okolje, kjer je tehnološki proces bistven element za presojo vplivov na okolje, mora projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja vsebovati tudi:
- opis tehnološkega postopka po fazah ali sekcijah, od skladiščenja surovin do končnih produktov,
- masne in energetske bilance,
- georeferencirane podatke o predvidenih odvodnikih in izpustih v zrak ter iztokih odpadnih vod, z opisom morebitnih čistilnih naprav za odpadni zrak in vode,
- obratovalni čas objekta in predvideno število obratovalnih dni v letu,
- predvideno število delovnih mest in obiskovalcev v objektu,
- podatke o prometnih obremenitvah, povezanih z obratovanjem, po vrstah vozil in obdobjih dneva (dnevni čas od 6. do 18. ure, večerni čas od 18. do 22. ure, nočni čas od 22. do 6. ure) ter dnevih v tednu,
- podatke o prezračevalnih, hladilnih in drugih napravah na strehi, fasadi ali ob objektu, ki bodo vir emisij hrupa (vrste, število, georeferencirani podatki, raven zvočne moči LWA posameznih virov),
- podatke o vrstah, letnih količinah in predvidenem ravnanju z odpadki in surovinami v času obratovanja, z veljavno določenimi klasifikacijskimi številkami odpadkov,
- podatke o načrtovanih virih elektromagnetnih sevanj,
- georeferencirane podatke o vrstah in istočasno prisotnih količinah kemikalij v objektu in načinu skladiščenja ter predvideni letni porabi, vključno z varnostnimi listi,
- prikaz zahtev za zagotavljanje in zadrževanje požarne vode,
- posebne zahteve za objekte z veliko ali zelo veliko požarno ogroženostjo in eksplozijsko nevarne objekte ter
- prikaze pretočne procesne sheme.
V nasprotju z rednim postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja, kjer mnenja pridobiva investitor sam (oz. v nadaljevanju tudi upravni organ, če je investitor neuspešen), v integralnem postopku pristojni upravni organ za gradbene zadeve (MOP) zaprosi mnenjedajalce, da v 30 dneh od prejema dokumentacije pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njihove pristojnosti in morebitne pogoje, ki se nanašajo na izvedbo gradnje in uporabo objekta. Na zahtevo mnenjedajalca se rok lahko podaljša za največ 15 dni. Pridobivanje mnenj koordinira MOP, ki mnenjedajalce poziva k pravočasni podaji mnenj in jih po potrebi tudi medsebojno usklajuje. Če mnenje pristojnega mnenjedajalca ni izdano v roku, ga MOP pridobi tako, kot je predvideno tudi za redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja (t. i. molka organa ni).
Glede na z uredbo predpisano vsebino, ki jo je treba obravnavati v poročilu o vplivih na okolje, glede na tipe oz. zahtevnost posegov, ki potrebujejo presojo vplivov na okolje, in glede na pretekle izkušnje s presojo vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja je seveda realno pričakovati in se tudi dogaja, da je treba dokumentacijo po pregledu pristojnih mnenjedajalcev dopolnjevati, usklajevati, dodatno pojasnjevati.
Ko pristojni upravni organ oceni, da je dokumentacija ustrezno pripravljena, dopolnjena v skladu z mnenji mnenjedajalcev, se začne 30-dnevna javna razgrnitev, ki jo predhodno napovedana z javnim naznanilom na spletnih straneh e-uprave. Investitor mora, razen pri linijskih gradbenih inženirskih objektih, javno objavo namestiti na lahko dostopno in vidno mesto na nepremičnini, ki je predmet zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja. Namen javne razgrnitve je omogočiti seznanitev široke javnosti z nameravano gradnjo in omogočiti vsakomur, da vpogleda v vso dokumentacijo in da v 30 dneh poda svoja mnenja in pripombe.
Poleg seznanitve široke javnosti je v integralnem postopku omogočeno tudi sodelovanje stranskim udeležencem.
Do vstopa v integralni postopek so kot stranski udeleženci upravičeni:
- lastnik nepremičnine in imetnik druge stvarne pravice na nepremičnini, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljenja;
- lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih bo nameravana gradnja, razen če upravni organ ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva;
- druga oseba, če izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi predvidenih obremenitev okolja med gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi;
- nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, ki ima v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave, poseben status;
- civilna iniciativa, če zbere podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja, ali na območju občine, ki meji na območje nameravane gradnje, postavi skupnega predstavnika in predloži stališče v zvezi z nameravano gradnjo in poročilom o vplivih na okolje, ki ga bo zastopala v postopku; to je možnost vključevanja stranskih udeležencev, ki jo je predvidel že GZ. Po pojasnilih ministrstva je ureditev povzeta po ureditvi, ki jo ima uzakonjeno sosednja Avstrija. Ureditev sproža med strokovno javnostjo mešane odzive. Zagovorniki, med njimi tudi določeni investitorji, pozdravljajo z njo soglašajo, saj naj bi omogočila lažje komuniciranje in usklajevanje z zainteresirano javnostjo – namesto množice posameznikov, ki, vsak z malo drugačnimi argumenti, zahtevajo vključitev v postopek, bi tako sodelovali z organizirano skupino, ki deluje s poenotenimi stališči in s skupnim predstavnikov. Nasprotniki ugotavljajo, da se s podeljevanjem položaja stranskega udeleženca civilni iniciativi širi že tako (pre)široko polje potencialnih stranskih udeležencev. Z argumenti obojih se je mogoče strinjati. Pri okoljsko odmevnejših projektih, ki povzročajo skrb ali celo nasprotovanje širše javnosti, je zagotovo postopek lažje obvladljiv in tudi komuniciranje z zainteresirano javnostjo učinkovitejše in transparentnejše, če zainteresirana javnost nastopa z usklajenimi stališči in s skupnim predstavnikom. Dejansko pa se je treba zavedati, da se bodo v postopek v nekem konkretnem primeru, seveda pod okriljem civilne iniciative, lahko vključili posamezniki, ki bodo od samega posega oz. njegovega vplivnega območja oddaljeni več kilometrov in jim položaj stranskega udeleženca po zdaj veljavni ureditvi nikakor ne bi pripadal. Dodatno se bo zapletlo, ko se bosta v primeru variantnih obravnav posegov, kot npr. variacije v poteku tras linijskih objektov, pojavili dve ali več civilnih iniciativ z nasprotnimi stališči.
Po pridobitvi mnenj mnenjedajalcev, izvedbi javnega naznanila in priglasitvi oseb, ki izpolnjujejo pogoje za stranko v postopku, ter po opravljeni obvezni obravnavi na podlagi vseh prejetih mnenj in pripomb pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda integralno gradbeno dovoljenje.
Preglednica 3: Shema integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje
Ker sta s presojo sprejemljivosti gradnje povezani tako presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, kot presoja, ali je gradnja sprejemljiva tudi z vidika vplivov na okolje, in ker se odloča z bistveno več vpletenimi deležniki in sodelujočimi v postopku, obenem pa je treba izvesti zelo zahtevno vsebinsko presojo, je za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja predviden daljši rok kot za navadni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, to je pet mesecev od vložitve popolne zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, pri čemer v rok ne štejejo čas pridobivanja mnenj, javna razprava in čezmejni postopek.
Če so vplivi objekta neugodno ocenjeni, je kot skrajno sredstvo dopusten institut prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, ki se vodi v ločenem postopku. Ko pristojni upravni organ za gradbene zadeve (s pomočjo mnenjedajalca ZRSVN) skladno s predpisano metodologijo za presojo sprejemljivosti ugotovi, da je gradnja objekta neugodno ocenjena, o tem obvesti investitorja.
Ta lahko najpozneje v 90 dneh po vročitvi obvestila predlaga uvedbo postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: prevlada javne koristi).
Če je poseg v poročilu o vplivih na okolje oziroma v dodatku za varovana območja ocenjen neugodno, lahko investitor vloži predlog za uvedbo postopka prevlade javne koristi hkrati z vložitvijo zahteve za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja.
Predlog za uvedbo postopka prevlade javne koristi mora vsebovati gradiva in dokazila v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
Predlog za uvedbo postopka prevlade javne koristi se vloži na ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, ki v 14 dneh preveri, ali je gradivo popolno, drugače pa zahteva njegovo dopolnitev. Če je predlog za prevlado javne koristi vložen med postopkom izdaje integralnega gradbenega dovoljenja, upravni organ prekine postopek do rešitve predhodnega vprašanja prevlade javne koristi.
O prevladi javne koristi odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, pod pogoji in po postopku iz predpisov, ki urejajo ohranjanje narave. Pogoji, da Vlada RS, ki odloči o prevladi, lahko začne tehtati drugo javno korist z javno koristjo ohranjanja narave, so lahko gospodarske ali socialne narave, vendar morajo temeljiti na zakonu; ugotovljeno mora biti, da ne obstajajo druge možnosti za doseganje ciljev posega in da obstajajo izvedljivi in ustrezni izravnalni ukrepi, s katerimi se bo nadomestila povzročena škoda. V postopku je o tem treba obvestiti tudi Evropsko komisijo in v nekaterih primerih celo pridobiti njihovo predhodno odobritev.
V smislu skrajševanja časa od izdaje upravnega akta (gradbeno dovoljenje v integralnem postopku) do njegove pravnomočnosti se pri določilih glede sodnega varstva kot pozitivna rešitev kaže ureditev, ki ne predvideva več instituta pritožbe (na II. stopnjo), temveč je zoper odločitev o (ne)izdaji upravnega akta in zoper sklep o odločitvi glede položaja stranskega udeleženca dovoljeno sprožiti upravni spor. Ureditev je seveda logična tudi s tega vidika, da se integralni postopek vodi na samem ministrstvu (MOP) in ne več na ARSO. Prej (ZVO-1) pa je bilo ministrstvo II. stopnja za pritožbo na odločitev ARSO.
Veliko kritik investitorjev pa je deležno določilo zakona, ki nevladnim organizacijam (že v GZ) in civilnim iniciativam (novost GZ-1) omogoča, da odločitev o izdanem upravnem aktu v sodnem sporu izpodbijajo v 30 dneh od objave, tudi če niso bile udeležene v upravnem postopku izdaje gradbenega dovolj