Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) v 4. členu, v točki 19. definira, da se industrijska odpadna voda lahko šteje kot komunalna odpadna voda, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, letna količina 4000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določene v prilogi 3 iste uredbe. Da se industrijska odpadna voda lahko uvrsti v komunalno odpadno vodo, morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji. Če je v »specialni« uredbi določeno drugače, se upoštevajo določila iz »specialne« uredbe. Če »specialna« uredba te problematike ne ureja, potem se industrijska odpadna voda ne more šteti za komunalno odpadno vodo.

V Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) je določeno, da je ločevalnik maščob naprava za čiščenje odpadne vode z izločanjem maščob rastlinskega ali živalskega izvora po standardu SIST EN 1825. Lovilniki maščob se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so vgrajeni na kanalizacijskem priključku, so del interne kanalizacije uporabnika, katerega dolžnost je skrb za vzdrževanje in redno odstranjevanje izločenih maščob. Lovilci maščob, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Vgradnja lovilcev maščob v objekte za pripravo hrane je obvezna.