Podjetje pa je za proizvodnjo teh zdravil potrebovalo surovine, ki jih je kupilo v različni embalaži od tujih dobaviteljev. Ta embalaža, v kateri so bile surovine pakirane, in vsa transportna embalaža sta embalaža, prvič dana v promet, po 34. členu.

Če bi podjetje surovine kupilo od slovenskega proizvajalca, embalaža ne bi bila predmet poročanja, saj ima predhodnega slovenskega dobavitelja (ki je te surovine skupaj z embalažo dalo prvič na trg po 25. členu).

Podjetje je za pakiranje zdravil kupilo škatlice od slovenskega izdelovalca (prejšnji primer). Bile so v škatlah, na paleti, ovite s trakom in folijo. Za vso to embalažo, dano v promet, je že poročal proizvajalec teh škatlic. Podjetje jih je, ko jih je prejelo, najprej odpakiralo. Nastali so odpadki, ki so jih ločeno odložili v zabojnik za plastično embalažo in papirno in kartonsko embalažo. Količina te odpadne embalaže bo zavedena v Poročilu o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.

Če bi podjetje za pakiranje zdravil kupilo škatlice od tujega proizvajalca, torej bi jih uvozilo, bi moralo poročati še o škatlah, paletah, traku in foliji, saj bi jih prvi vnesli na ozemlje Republike Slovenije.