Slika 1: Shematski prikaz rafinacije odpadnih motornih olj (R9)
Odpadna olja, ki niso primerna za snovno oz. energetsko izrabo, se mora odstraniti. Odstranjuje se predvsem olja, ki vsebujejo PCB. Takih olj je v zadnjem času vedno manj, saj je že nekaj časa prepovedana uporaba takih olj.
Slika 2: Načini ravnanja z odpadnimi olji
Ravnanje z odpadnimi olji predpisuje Uredba o odpadnih oljih (Ur. l. RS št. 24/2012).
Poleg te uredbe pa ravnanje z odpadnimi olji opredeljujeta še Operativni program ravnanja z odpadnimi olji za obdobje od 2003 do konca 2006 in Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin(Ur. l. RS, št. 53/05, 19/10).
Odpadna olja so mineralna ali sintetična maziva ali industrijska olja, ki niso več ustrezna za prvotno uporabo, kot so izrabljena motorna olja in olja prestavnih mehanizmov ter mazalna olja, olja za turbine in hidravlična olja.
Obveznosti povzročitelja
Povzročitelj odpadnih olj mora zagotoviti zajem in ločeno zbiranje odpadnih olj. Odpadna olja mora skladiščiti v primerni embalaži, da se prepreči negativne vplive na okolje.
Povzročitelj, pri katerem nastane več kot 500 litrov odpadnih olj na leto, mora oddajati odpadna olja na svojem prevzemnem mestu zbiralcu oz. izvajalcu obdelave.
Povzročitelj, pri katerem nastane manj kot 500 litrov odpadnih olj na leto, mora oddajati odpadna olja zbiralcu na svojem prevzemnem mestu ali v zbirni center oz. oddajati izvajalcu obdelave, lahko pa zajeta odpadna olja prepusti drugemu povzročitelju na njegovem prevzemnem mestu, če se z njim tako dogovori.
Vsi povzročitelji (ne glede na količino nastalih odpadnih olj) morajo imeti izdelan načrt gospodarjenja z odpadnimi olji. Če mora ta povzročitelj imeti izdelan načrt gospodarjenja z odpadki po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki, je lahko načrt gospodarjenja z odpadnimi olji sestavni del načrta gospodarjenja z odpadki.
Povzročitelj mora voditi evidenco o nastalih, prepuščenih in oddanih odpadnih oljih.
Obveznosti zbiralca
Zbiralec mora vsaj na vsakih 200 ton zbranih odpadnih olj odvzeti vzorec odpadnih olj, zaradi meritev vsebnosti vode in PCB.
Poleg evidenc, ki jih mora zbiralec voditi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, morajo evidence o odpadnih oljih vsebovati tudi podatke o opravljenih meritvah vsebnosti vode in PCB.
Obveznosti obdelovalca
Izvajalec obdelave lahko regenerira samo odpadna olja, ki vsebujejo manj kot 5 ppm PCB in manj kot 30 ppm halogenov.
Za energetsko izrabo se lahko uporabi odpadna olja, ki vsebujejo največ 15% vode, največ 10 ppm PCB, imajo plamenišče nad 63°C ter kurilno vrednost, večjo od 30 MJ/kg.
Predelava in odstranjevanje odpadnih olj
Predelava
Večino odpadnih olj, ki jih zberemo v Sloveniji, se uporabi kot gorivo za energetsko izrabo (R1- Sosežig odpadkov). Nekaj odpadnega olja (manj kot 1%) pa se snovno predela po postopku R9 ( Ponovno rafiniranje olja ali drugi načini ponovne uporabe olja) (Slika 1).