Razlika med 25. in 34. členom: Kadar ste embalažo/embalirano blago oddali v promet, torej prodali trgovcu, pravni osebi, fizični osebi ipd., velja 25. člen. Embalažo (skupaj z embaliranim blagom) ste oddali v promet, kupec oz. tisti, ki bo zadnji v verigi embalirano blago porabil, pa jo bo odvrgel v smeti. Tu razlikujemo med embalažo, ki bo komunalni odpadek, in embalažo, ki bo nekomunalni odpadek. Kadar pa zavezanec na naš trg vnese embalirano blago ter samo blago uporabi za izvajanje svoje dejavnosti (na primer kot del svojega proizvodnega procesa), embalažo, v kateri je to blago bilo, pa zavrže (npr. v zabojnik na svojem dvorišču), velja 34. člen.

Velikokrat se pojavlja napaka pri poročanju: kadar gre za 34. člen, zavezanci velikokrat poročajo kar količine, katere izhajajo iz evidenčni listov, ki so nastali ob odvozu odpadne embalaže, ki se je nabrala v zabojniku. Takšen način poročanja pa je lahko tudi napačen. V kolikor je v tem zabojniku dejansko samo embalaža, ki jo podjetje da na trg in je torej brez predhodnega dobavitelja, potem se količine ujemajo. Pogosto pa je poleg embalaže, ki je bila vnešena na trg in zavžena, še odpadna embalaža, ki je nastala s tem, ko je na primer od slovenskega trgovca kupil izdelek, ga uporabil in embalažo zavrgel. Ta embalaža pa že ima predhodnega dobavitelja, ki je za njo že moral poravnati okoljsko dajatev in embalažnino. Zato se te količine ne more šteti v svojo količino.