Vprašanje:
Lahko kot najemojemalec poslovnega prostora pridobimo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov?
Odgovor:
V 2. odstavku 25. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O) je določeno, da lahko pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost obdelave odpadkov v napravi ali brez naprave, za opravljanje te dejavnosti in obratovanje naprave, če je ta potrebna za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov, pridobi okoljevarstveno dovoljenje iz 110. ali 126. člena tega zakona, če ima lastninsko pravico na nepremičninah in premičninah za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov, razen če gre za primer časovno omejene veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja iz trinajstega odstavka tega člena na manj kot dve leti ali če gre za okoljevarstveno dovoljenje za premično napravo po predpisu, ki določa obdelavo odpadkov v premičnih napravah ali če je obdelovalec odpadkov hkrati tudi izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
6.1 točka 3. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O) določa, da je upravljavec povzročitelj obremenitve okolja, ki ima napravo ali obrat v lasti ali posesti ter na podlagi prenesenih stvarnih ali obligacijskih upravičenj lahko odloča o delovanju in spremembah naprave ali obrata ali izvaja določeno dejavnost. Ne glede na prejšnji stavek je upravljavec, ki izvaja dejavnost ravnanja z odpadki, povzročitelj obremenitve, ki je lastnik ali solastnik nepremičnin in lastnik premičnin za opravljanje dejavnosti zbiranja, predelave ali odstranjevanja odpadkov.
Tudi Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22) v 3. točki drugega odstavka 38. člena med drugim določa, da je eden od pogojev za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov za napravo ali dejavnost iz 110. ali 126. člena zakona, ki ureja varstvo okolja ta, da mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik v svoji zahtevi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja izkazati, da je lastnik naprave, objekta, v katerem je naprava, zemljišča objekta z napravo, sredstev za prevzem odpadkov, če sam prevzema odpadke pri njihovih imetnikih, in drugih premičnin, potrebnih za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov, ali bo postal lastnik, če bo objekt z napravo šele gradil, razen če je tudi izvajalec javne službe izvajanja obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ali če zaproša za okoljevarstveno dovoljenje za premično napravo po predpisu, ki določa obdelavo odpadkov v premičnih napravah ali za okoljevarstveno dovoljenje z veljavnostjo manj kot dve leti.
Nepremičnina mora biti urejena z geodetskega, upravnega in lastninskega vidika. Z geodetskega vidika ima urejena nepremičnina jasno določene meje, izračunano površino in je vpisana v ustrezen kataster. Z upravnega vidika se urejenost izkazuje v smislu veljavnih dovoljenj, kot je skladnost gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Lastnino pa izkazuje zemljiška knjiga, in če so podatki iz zemljiške knjige usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, lahko govorimo o lastninsko urejeni nepremičnini.
Na podlagi Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20) je lastninska pravica, pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
Po Zakonu o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21) je lastnik oziroma lastnica parcele ali dela stavbe oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik lastninske pravice, pri čemer se izraz lastnik nanaša tudi na solastnika ali skupnega lastnika. Kataster nepremičnin vzpostavi, vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Vrste in podrobnejšo vsebino potrdil o podatkih iz katastra nepremičnin in registra naslovov določa Pravilnik o potrdilih iz katastra nepremičnin in registra naslovov (Uradni list RS, št. 118/21).
Geodetska uprava izdaja različna potrdila o zadnjih vpisanih podatkih o nepremičninah iz katastra nepremičnin in registra naslovov. Določena potrdila se izdajajo v obliki grafičnega prikaza, določena pa le v obliki tekstovnega izpisa. Potrdilo iz katastra nepremičnin in registra naslovov lahko pridobi vsakdo. Izjemo predstavljajo podatki o lastništvu nepremičnin, ki predstavljajo osebne, torej varovane podatke. Nekatera potrdila iz katastra nepremičnin in registra naslovov vam lahko Geodetska uprava posreduje v dveh oblikah:
- z vsebovanimi osebnimi podatki o lastniku nepremičnine – fizični osebi ali
- brez podatkov o lastniku nepremičnine – fizični osebi.
Osebne podatke o tem, pri kateri nepremičnini je določena fizična oseba vpisana kot lastnik ter zbirne podatke o lastništvu nepremičnin lahko pridobite le lastniki te nepremičnine.
Pravico pridobiti osebne podatke o lastništvu nepremičnin imajo tudi:
- državni organi za izvajanje uradnih nalog,
- upravniki za dele stavb, ki jih upravljajo in
- druge osebe, če tako določa zakon.
Podatki o lastnikih – pravnih osebah so javni.
Če pri nobeni nepremičnini, vpisani v kataster nepremičnin, niste vpisani kot lastnik nepremičnine, se na potrdilu izpiše obvestilo, da imenovana oseba v katastru nepremičnin ni vpisana kot lastnik nepremičnine.