Vprašanje:
Pripravljamo se na začetek postopka za pridobivanje dovoljenja z R10 – vnos v tla. Iščemo potencialne lokacije za stalne deponije, pa nas zanimajo fiksne omejitve za lokacije za vnos zemeljskega izkopa, npr. gozdna zemljišča, varovalni pas regionalne ceste, erozijska območja, trajne rabe npr. trajni travnik..). Na katerih zemljiščih je nemogoče pridobiti dovoljenje za vnos v tla.
Zemeljski izkop bi se izvajal na gozdnih zemljiščih.
Odgovor:
Reševanje vaše problematike ravnanja z viški zemeljskih izkopov (ZI) iz navedene bodoče gradnje se začne z dobrim načrtovanjem. Projektant mora izhodiščno izračunati skupne količine viškov ZI, ki jih bo potrebno iz gradbišča odpeljati in jih razdeliti na 3 skupine: humus (plodna zemlja), ZI, ki ni mineralna surovina (slaba izkopana zemlja) in ZI, ki je mineralna surovina po Zakonu o rudarstvu (npr. gramoz, dolomit, apnenec, glina, …).
S tako pridobljenimi podatki mora projektant začeti izdelovati Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki z upoštevanjem hierarhije ravnanja z odpadki: Čim več ponovne uporabe ZI na samem gradbišču, humus se naj koristno uporabi za rekultivacije zemljišč v občini, potencialno pridobljena mineralna surovina ni gradbeni odpadek in jo je po plačilu koncesije (92. člen zakona o rudarstvu) možno uporabiti pri gradnji na drugih gradbiščih ali jo prodati na trgu, zares problem je preostanek – višek ZI kot slaba izkopana zemlja. In za te količine je potrebno poiskati primerne lokacije za vnos v tla po OVD R10.
Načeloma se projektant z iskanjem lokacij za vnos viškov ZI po OVD R10 ravno ne želi ukvarjati. Bi pa bilo dobro, da se, saj projektant dobro pozna lokalni prostor in bi od njega bilo za pričakovati izbor potencialnih primernih lokacij za viške ZI, kjer bo potrebno pridobiti OVD R10.
Za izbor lokacij ni nekega pravila. Mi delamo po sistemu, da si primerne lokacije na podlagi informacij iz raznih virov najprej izberemo na terenu, potem pa vsako lokacijo podrobno prostorsko in okoljsko preverimo in ocenimo možnost pridobitve OVD R10 na njej.
Iz podatkov preveritve lokacij izberemo po naši oceni najprimernejše (velikost lokacije, soglasje lastnika, ustrezen cestni dostop, območje izven nature, odmik od vodotokov, …) in za take lokacije gremo po projektne pogoje nosilcev urejanja prostora za izvedbo nasipavanja ZI po postopku R10.
Po pridobitvi ustreznih (izvedljivih) projektnih pogojev se lokacija (ali več njih) izbere in prične na njej delati na vsem potrebnem za pridobitev OVD R10 v ustrezni časovni dinamiki (načrt ravnanja z odpadki – nasipavanja ZI, pridobitev soglasij nosilcev urejanja prostora, ocena kakovosti ZI, posnetek stanja tal, …).
Zakaj sem poudaril ustrezno časovno dinamiko: Ocena kakovosti ZI velja le 6 mesecev (v tem času je potrebno vložiti vlogo na MOPE), končno pridobljeno OVD R10 velja le 2 leti, če nosilec OVD-ja ni lastnik zemljišča, … , vse navedeno pa je potrebno uskladiti s terminskim planom gradnje glavnega objekta, na katerem bo nastal višek ZI.
Če se bo OVD R10 pridobival na območju kmetijskih zemljišč, je treba vedeti, da je tak poseg kmetijska operacija – agromelioracija, za izvedbo katere je po Zakonu o kmetijskih zemljiščih potrebno končno pridobiti Odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije! Če se bo OVD R10 pridobival na območju stavbnih zemljišč kot samostojno izvajanje zemeljskih del, to ni gradnja objekta, je pa potrebno upoštevati pragove za izvedbo predhodnega postopka presoje vplivov na okolje!
Vse prej navedeno lahko naredi projektant (če hoče in zna in investitor to od njega zahteva), lahko pa vse na koncu pade na pleče izvajalca, ki se nato mora znajti, kakor ve in zna. Pač stvar pristopa, volje, želje, znanja in organizacije. Več bo dobro sprojektiranega in predvidenega vnaprej, manj bo težav pri operativni gradnji in seveda obratno. Danes večjih posegov v prostor več ni mogoče reševati z improvizacijo ravnanja z viški ZI zadnji trenutek, ker nastala problematika lahko tudi ustavi gradnjo z vsemi posledicami.