Vprašanje: Ali mora biti zemljišče, za katerega izkazujemo lastništvo, skladno (po rabi) tudi s prostorskimi akti lokalne skupnosti ali je za pričakovati, da bo iz tega naslova potrebno izdelati OPPN?
Odgovor:
6.1 točka 3. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O) določa, da je upravljavec povzročitelj obremenitve okolja, ki ima napravo ali obrat v lasti ali posesti ter na podlagi prenesenih stvarnih ali obligacijskih upravičenj lahko odloča o delovanju in spremembah naprave ali obrata ali izvaja določeno dejavnost. Ne glede na prejšnji stavek je upravljavec, ki izvaja dejavnost ravnanja z odpadki, povzročitelj obremenitve, ki je lastnik ali solastnik nepremičnin in lastnik premičnin za opravljanje dejavnosti zbiranja, predelave ali odstranjevanja odpadkov.
Skladno z drugim odstavkom 25. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 in 18/23 – ZDU-1O) lahko pridobi okoljevarstveno dovoljenje iz 110. ali 126. člena tega zakona, če ima lastninsko pravico na nepremičninah in premičninah za opravljanje dejavnosti obdelave odpadkov, razen če gre za primer časovno omejene veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja iz trinajstega odstavka tega člena na manj kot dve leti ali če gre za okoljevarstveno dovoljenje za premično napravo po predpisu, ki določa obdelavo odpadkov v premičnih napravah ali če je obdelovalec odpadkov hkrati tudi izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
Tudi Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22) v 3. točki drugega odstavka 38. člena med drugim določa, da je eden od pogojev za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov za napravo ali dejavnost iz 110. ali 126. člena zakona, ki ureja varstvo okolja ta, da mora pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik v svoji zahtevi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja izkazati, da je lastnik naprave, objekta, v katerem je naprava, zemljišča objekta z napravo, sredstev za prevzem odpadkov, če sam prevzema odpadke pri njihovih imetnikih, in drugih premičnin, potrebnih za izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov, ali bo postal lastnik, če bo objekt z napravo šele gradil, razen če je tudi izvajalec javne službe izvajanja obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ali če zaproša za okoljevarstveno dovoljenje za premično napravo po predpisu, ki določa obdelavo odpadkov v premičnih napravah ali za okoljevarstveno dovoljenje z veljavnostjo manj kot dve leti.
Z OPN se v skladu z regionalnim in občinskim prostorskim planom na izvedbeni ravni načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. OPPN pa je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v območjih:
– notranjega razvoja ali prenove določenih delov naselja;
– kompleksne stanovanjske in poslovne gradnje;
– gospodarske javne infrastrukture in družbene infrastrukture;
– kmetijske proizvodnje;
– turističnih in rekreacijskih dejavnosti v krajini;
– kjer so te potrebne zaradi zmanjšanja oziroma odprave posledic naravnih in drugih nesreč;
– izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije;
– izvedbe ukrepov s področja varstva okolja in ohranjanja narave ali
– urejanja drugih problemsko ali prostorsko zaključenih območij v naseljih in krajini, če je to strokovno utemeljeno.
OPPN se pripravi za območja, za katera je z OPN predvidena njegova priprava, lahko pa tudi v območjih, kjer z OPN ni predviden, če se za to pokaže potreba ali pobuda po tem, ko je bil sprejet OPN. 15. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) določa, da se lahko podrobnejša pravila urejanja prostora uporabljajo neposredno pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor in v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt. Če se podrobnejša pravila urejanja prostora sprejmejo za neposredno uporabo pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor, se ta namen v pravilih izrecno navede. Če prostorski izvedbeni akti niso skladni s podrobnejšimi pravili urejanja prostora, se uporabljajo slednja, pripravljavec pa mora uskladiti tak prostorski izvedbeni akt s podrobnejšimi pravili v roku enega leta po sprejetju teh pravil.
Lastništvo zemljišča za namen izdaje okoljevarstvenega dovoljenja torej izkazujete z vpisom v zemljiško knjigo. Podrobnejša pravila urejanja prostora pa se uporabljajo neposredno pri dovoljevanju in izvajanju posegov v prostor in v tem delu nadomestijo prostorski izvedbeni akt.