1. nastalih odpadkov in virih njihovega nastajanja,
2. začasno skladiščenih odpadkov,
3. odpadkov, ki jih obdeluje sam,
4. odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in
5. odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.

Hkrati določa, da je treba podatke v evidenco o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi vnašati tako, da je razvidno časovno zaporedje nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi.

Te zahteve so bile prenesene iz 29. člena iste Uredbe, ki določa obvezne podatke, ki jih je potrebno vnašati v letno poročilo. Poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi mora namreč vsebovati podatke o:

1. imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu, dejavnosti in matični številki izvirnega povzročitelja odpadkov,
2. kraju nastanka odpadkov na statistično regijo natančno in
3. količinah po številkah odpadkov:

a) začasno skladiščenih odpadkov na začetku poročevalskega obdobja,

b) nastalih odpadkov,

c) začasno skladiščenih odpadkov na koncu poročevalskega obdobja,

č) odpadkov, ki jih je obdelal sam,

d) odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in

e) odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja

Iz navedenega sklepamo, da evidence za vsako zbrano posamezno frakcijo, ki je bila odnešena v začasno skladišče, ni treba voditi.

Če izhajamo samo iz letnega poročila, kjer navedemo, koliko odpadkov imamo na dan 31.12. v skladišč , torej s kakšno količino odpadkov na skladišču začnemo poročevalsko obdobje na dan 1.1., je to logično.

To količino navedemo v evidenco in jo v nadaljevanju pri naslednjem odvozu tudi oddamo (torej na skladišču ni več odpadkov). Idealno bi bilo, če bi bilo skladišče 31.12. prazno in bi lahko novo poročevalsko obdobje pričeli brez skladiščenih odpadkov, nastale odpadke, pa bi sproti oddajali. Nikjer v Uredbi ni omenjena frekvenca vnašanja v evidenco, torej evidenca se ažurira takrat, ko se odpadke odda in takrat na skladišču ni odpadkov. V vmesnem času se zabojnik polni. Po logiki lahko rečemo, da je trenutno v skladišču odpadkov toliko, kot jih povprečno nastane v enem dnevu krat dan v tednu (primer: odpadke odvažate enkrat na teden v količini cca. 1500 kg. V enem dnevu nastane, če proizvodnja teče nepretrgoma 7 dni v tednu 1500:7=214 kg. Oddajate jih v četrtek, vsak dan jih nastane cca. 214 kg, v petek jih imate cca. 214 kg, v soboto cca. 428kg, v nedeljo cca. 642 kg, v ponedeljek cca. 856 kg, v torek cca. 1070 kg, v sredo cca. 1248, v četrtek cca. 1498 kg in jih vse oddamo. Evidenco pa takrat tudi ažuriramo in imamo na skladišču 0 kg odpadkov. Seveda za vsako frakcijo posebej.