Jubilejne nagrade v javnem sektorju

Pravne podlage

Kolektivne pogodbe, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja v javnem sektorju, so naslednji:

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21,
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi, Uradni list RS, 40/12, 46/13, 80/18 in 88/21.

Jubilejna nagrada ni pravica, ki bi jo določal ZDR-1, za javni sektor je za javne uslužbence urejena v navedenih kolektivnih pogodbah, in sicer v aneksih (Uradni list RS, št. 46/13 in 88/21). Za funkcionarje pa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA), Uradni list RS, št. 139/22, v 8. členu določa, da do uveljavitve zakona, ki bo uredil povračila stroškov in druge prejemke funkcionarjev, pripadajo funkcionarjem povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom v skladu s tem zakonom. Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo funkcionarjem v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence.

Višine jubilejnih nagrad

Skladno z navedenimi aneksi h kolektivnim pogodbam in upoštevaje določbo glede usklajevanja zneskov iz aneksa (Uradni list RS, št. 88/21) torej javnim uslužbencem v letu 2024 pripada jubilejna nagrada v višini:

za 10 let delovne dobe 348,14 evra,
za 20 let delovne dobe 522,20 evra,
za 30 let delovne dobe 696,27 evra,
za 40 let delovne dobe 696,27 evra.

Funkcionarjem skladno z ZSPJS-AA pripadajo jubilejne nagrade v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence.

Skladno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, Uradni list RS, št. 46/13 in 88/21, pripada članom reprezentativnih sindikatov, podpisnikov aneksov, 20 odstotkov višja jubilejna nagrada.

Izplačilo jubilejne nagrade

Jubilejna nagrada se izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Enako velja za funkcionarja.

Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izplačilo jubilejne nagrade

Kot delovna doba, ki mora biti izpolnjena za pridobitev jubilejne nagrade, šteje delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil:

pri delodajalcih v javnem sektorju in
pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Glede delovne dobe je treba upoštevati naslednje:

delovna doba je doba v delovnem razmerju,
zavarovalna doba s povečanjem ali zavarovalna doba iz podaljšanega zavarovanja ali čas brezposelnosti se ne šteje v delovno dobo, ki je pogoj za jubilejno nagrado,
delovna doba se šteje v koledarskih letih, kar pomeni, da se kot izpolnjen pogoj za pridobitev pravice do jubilejne nagrade štejejo koledarska leta ne glede na to, ali je javni uslužbenec delal polni ali krajši delovni čas,
če ima javni uslužbenec sklenjenih dve ali več pogodb o zaposlitvi z delodajalci v javnem sektorju, mu ob izpolnitvi pogoja glede delovne dobe pripada le ena jubilejna nagrada, kar pomeni, da se morajo delodajalci dogovoriti glede izplačila.

Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev ne določajo, da bi bilo treba delovno dobo, ki je pogoj za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, pri delodajalcih v javnem sektorju izpolniti v neprekinjenem trajanju. To pomeni, da je pogoj za izplačilo jubilejne nagrade možno izpolniti tudi, če je prišlo do prekinitve in ponovne zaposlitve v javnem sektorju, pri čemer je treba upoštevati le delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju in delovno dobo pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

Glede jubilejne nagrade je treba upoštevati še, da aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, sklenjeni v letu 2013, določajo, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. Navedena določba iz aneksov h kolektivnim pogodbam velja za javne uslužbence, za funkcionarje pa ZSPJS-AA določa, da jim pripadajo povračila stroškov v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence, torej tudi zanje velja omejitev, da lahko prejmejo jubilejno nagrado, če jo za posamezen jubilej niso prejeli v javnem sektorju.

To pomeni, da v javnem sektorju ni možno prejeti jubilejne nagrade na primer za 20 let delovne dobe v javnem sektorju, če je javni uslužbenec pri delodajalcu v javnem sektorju že prejel jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe.

Glede opredelitve delodajalcev v javnem sektorju pa je treba upoštevati Anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS, št. 88/21) ki vsi v enakem besedilu v členu, kjer urejajo jubilejne nagrade, določajo, da se kot delodajalec v javnem sektorju za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za pridobitev pravice do jubilejne nagrade šteje:

1.delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje, torej od dne, ko sta začela veljati ZJU in ZSPJS,

2.delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:

v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991,
v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno 12. 7. 2002,
v državi članici EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU in
v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca na delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec,

3.institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU (na primer Evropska komisija, Evropski parlament, Evropski svet, Evropsko računsko sodišče).

Kot delovna doba, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja do pravice do jubilejne nagrade, šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.

Skladno z aneksom so torej, upoštevaje ZJU in ZSPJS ter ZUJF, delodajalci v javnem sektorju:

Republika Slovenija za državne organe,
občine,
javni zavodi,
javni skladi,
javne agencije,
javni gospodarski zavodi in
druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Med delodajalce v javnem sektorju ne sodijo javna podjetja, kar določa tudi tretji odstavek 1. člena ZJU.

Glede delodajalcev, ki po vsebini in statusu ustrezajo delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta ZJU in ZSPJS, pa je treba za obdobje pred uveljavitvijo obeh zakonov oziroma za obdobje pred nastankom samostojne države Republike Slovenije, upoštevati subjekte, ki ustrezajo po vsebini nalog (zdravstveni domovi, šole, bolnišnice, knjižnice, visokošolski zavodi).

Upoštevati je treba tudi, da so, na primer, društva pravne osebe zasebnega prava in ne sodijo v javni sektor, prav tako med delodajalce v javnem sektorju ni možno uvrstiti nekdanjih družbeno političnih organizacij (na primer: ZSMS, SZDL).

Aneksi iz Uradnega lista RS, št. 88/21, so določili še, da se kot pogoj za jubilejno nagrado upošteva tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe. V zvezi s tem dodatnim pogojem glede upoštevanja delovne dobe pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe, je bila sprejeta tudi Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 172/21), ki se nanaša na prehodno obdobje, torej na javne uslužbence, ki so s skupno delovno dobo (pri delodajalcih v javnem sektorju in pri koncesionarjih) izpolnili pogoj za jubilejno nagrado že pred uveljavitvijo aneksov v začetku junija 2021.

Razlaga se nanaša na delovno dobo pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe, in ki se po šestem odstavku 10. člena tega aneksa upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade in določa:

Šteje se, da izpolnjuje pogoj za pravico do jubilejne nagrade tudi javni uslužbenec, ki je na dan začetka veljavnosti aneksa h KPND (Uradni list RS, št. 88/21; v nadaljnjem besedilu: aneks) v delovnem razmerju in v skladu s šestim odstavkom 10. člena tega aneksa izpolnjuje ali presega zahtevano delovno dobo za posamezni jubilej. Jubilejna nagrada se javnemu uslužbencu izplača ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po objavi te razlage.

Javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka pripada jubilejna nagrada le, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju oziroma pri koncesionarju, ki opravlja dejavnost v mreži javne službe.

Kot delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe, se šteje tista delovna doba, ki jo delavec dopolni v času trajanja in izvajanja koncesijske pogodbe.

Vsebina navedene razlage velja tudi naprej, zato jo je treba upoštevati pri preverjanju pogojev za izplačilo jubilejne nagrade, kar pomeni, da se:

upošteva delovna doba pri koncesionarju, ki opravlja dejavnost v mreži javne službe (zakon o zavodih določa, da se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi, dejavnosti pa opravljajo na področjih dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička),
upošteva se delovna doba v času trajanja in izvajanja veljavne koncesijske pogodbe (veljavnost pogodbe je mogoče preveriti na pristojnem ministrstvu za posamezno dejavnost, če je ni možno pridobiti od koncesionarja).

Višja jubilejna nagrada za člane reprezentativnih sindikatov, podpisnikov aneksov, Uradni list RS, št. 46/13 in 88/21

Glede pravice do jubilejne nagrade je treba upoštevati še določbe aneksov iz leta 2013 in iz leta 2021, ki določajo, da članu reprezentativnega sindikat, podpisnika aneksa, pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada.

Zahtevo za izplačilo višje jubilejne nagrade na predlog člana vloži sindikat. Če zahteva za višjo jubilejno nagrado ni vložena pravočasno in tako delodajalec nima podatka o članstvu javnega uslužbenca v reprezentativnem sindikatu, ki je podpisal aneks h kolektivni pogodbi, ki velja za tega delodajalca, je najbolj primerno, da delodajalec izplača jubilejno nagrado v osnovni višini, razliko v višini 20 odstotkov pa ob naslednji plači po vložitvi zahteve.

Sodna praksa

VDSS sodba Pdp 1445/2014:

ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) in SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) nista bili osebi javnega prava v smislu določbe 154. člena ZUJF (po kateri v javni sektor spadajo državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). ZSMS in SZDL sta bili družbenopolitični organizaciji, zato jih ne glede na način financiranja ni mogoče šteti za delodajalca v javnem sektorju, kar pomeni, da tožnica ni upravičena do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe in je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za njeno izplačilo.

VDSS sodba Pdp 172/2021:

Tožnik je pri toženi stranki prejel izplačano jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe novembra 2011, zato je sodišče pravilno zaključilo, da tožnik ni upravičen do izplačila jubilejne nagrade še za 30 let delovne dobe, izpolnjene pri delodajalcu v javnem sektorju.

Še opozorilo:

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22) ne ureja pravic javnih uslužbencev, ampak ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Navedeno pomeni, da se v javnem sektorju izplačujejo jubilejne nagrade v višini, kot je skladno z aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti za koledarsko leto objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.