Nadurno delo ureja ZDR-1 v 144. členu, pogosto pa je predmet ureditve v področni zakonodaji.

Nadurno delo je dovoljeno le v določenih izjemnih primerih.

Predhodna pisna odreditev s strani delodajalca, le izjemoma naknadno pisno ob predhodni ustni odreditvi.

Prepoved odrejanja nadurnega dela določenim zaposlenim:

• v času nosečnosti in še eno leto po porodu in v času dojenja – splošna prepoved nadurnega dela, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje;
• delavcu, ki neguje otroka do 3 let in delavcu, ki živi sam z otrokom do 7 let ali neguje hudo bolnega otroka- samo s soglasjem (enako tudi za nočno delo);
• starejšemu delavcu (197. člen – nad od 55 let), samo s soglasjem (tudi za nočno delo);
• delavcu do 18. leta starosti;
• delavcu, ki dela skrajšani delovni čas;
• delavcu, ki dela polni delovni čas krajši do 36 ur zaradi dela nevarnega za zdravje.

Omejitve obsega nadurnega dela: dnevna (10) , tedenska (8 ur), mesečna (20 ur) in letna ( 170 ur) – ki pa je povprečna omejitev v referenčnem obdobju, kot je določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, ne pa dlje kot 6 mesecev. (96. člen ZJU določa referenčno obdobje 4 mesece)

Preseganje letne omejitve možno le s soglasjem zaposlenega – maksimalno do 230 ur letno.

Pri dnevni omejitvi nadurnega dela paziti na obvezni dnevni počitek – 12 ur, pri prerazporeditvi ali neenakomerni razporeditvi je 11ur.

POZOR!

ZAČASNO drugačna omejitev nadurnega dela v času epidemije za javne uslužbence – 67. člen ZIUZEOP ( uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20):

Delo preko polnega delovnega časa v času epidemije

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko v času trajanja epidemije, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.

(2) Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.

(3) Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.

(4) Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.

(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.