Pravila pisanja notranjih aktov – kaj morate vedeti, predno se lotiti priprave ali spremembe notranjega pravnega akta?

Notranji akti imajo značaj avtonomnega pravnega vira. Tako bi lahko rekli tudi, da je notranji akt »delodajalčev zakon«, ki mora biti tako kot vsi predpisi, v skladu z ustavo in celotnim pravnim redom. Čeprav obvezna pravila pisanja notranjih aktov ne obstajajo, mora delodajalec ob dejstvu, da imajo notranji akti normativno oziroma pravno obvezno vsebino, določbe zapisati tako, da so razumljive, nedvoumne, uporabne in izvršljive. Le ob premišljeni vsebini in ustreznem zapisu notranjih aktov lahko delodajalec doseže kakovostno normiranje, ki odraža namen notranjega akta, pri čemer ne presega mej dopustnosti urejanja določenega področja z notranjim aktom.Pri temeljnem razmisleku o vsebini in obsegu normiranja z notranjim aktom, si delodajalec lahko pomaga s smernicami in pripomočki, ki se uporabljajo za pripravo predpisov na nacionalni ravni. Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09; v nadaljnjem besedilu: Resolucija) lahko ponudi odgovor na marsikatero vprašanje o obsegu in smiselnosti normiranja. Predvsem se je smiselno osredotočiti na načela, ki jih glede oblikovanja in priprave predpisov narekuje Resolucija. Tako naj delodajalec, kljub temu, da ureja vprašanja na ravni organizacije, upošteva zlasti:- načelo potrebnosti pravnega urejanja, kar vključuje poglobljeno analizo področja, iz katerega izhajajo vprašanja, ki jih je treba urediti, določanje ciljev in načina urejanja;- načelo samoomejevanja, kar pomeni z notranjim aktom urejati zgolj v obsegu, ki je nujno potreben za dosego zastavljenih ciljev (upoštevati je treba legitimnost cilja in upravičenost posega);- načelo določnosti, ki zahteva pripravo splošno razumljivih in jasnih določb, kar onemogoča različno tolmačenje oziroma uporabo v praksi; – načelo poenostavitve obsega preglednost predpisov z razumno strukturo, pravilno in enotno uporabo strokovnih pojmov;- načelo transparentnosti predpostavlja predstavljanje politike urejanja določenega področja čim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša; najavo, pripravo in sprejemanje predpisov po rednih zakonodajnih postopkih, ki omogočajo kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti (Resolucija o normativni dejavnosti, 2009).Glede ustreznega zapisa velja uporabiti nomotehniko, ki je veda o pravilih izdelave predpisov in zagotavlja določeno standardno raven kakovosti in poenotenja nomotehničnih rešitev, ki jih je treba upoštevati pri pripravi predlogov predpisov. Nomotehnične smernice so splošna strokovna podlaga, pripomoček in instrument za pripravo besedil osnutkov oziroma predlogov predpisov (Služba Vlade RS za zakonodajo, 2020).Služba Vlade RS za zakonodajo je leta 2018 izdala tretje, spremenjene in dopolnjene Nomotehnične smernice, ki so dostopne na njeni spletni strani in vključujejo izboljšane pristope in tudi nekatera nova pravila. Uporaba Nomotehničnih smernic lahko delodajalcu pomaga pri ustrezni pripravi notranjih aktov.Poudariti je treba, da nomotehnična pravila niso predpis, so orodje, s katerim dosežemo dvig splošne ravni kakovosti besedil notranjih aktov, pri čemer enake nomotehnične rešitve za enaka vprašanja pomenijo urejenost in krepitev pravne varnosti ter zaupanja v pravo.Odmik od nomotehničnih pravil tako ne predstavlja kršitve kakšnega predpisa, temveč kršitev enotnih pravil, kar privede do nomotehnično slabih, neustreznih predpisov oziroma notranjih aktov (Nomotehnične smernice, 2018).V nadaljevanju bodo predstavljene bistvene značilnosti nomotehničnih pravil, povzetih po zadnjih Nomotehničnih smernicah. Za poglobljeno analizo pravil, ki omogočajo celovito pripravo notranjih aktov, je nedvomno smiselno branje in uporaba Nomotehninih smernic v celoti.Temeljni načini normiranja Temeljni načini, s katerimi predpis navedene vsebine v svojih normah izrazi, so taksativno, eksemplifikativno in abstraktno normiranje.Taksativno normiranje pomeni izrecno določanje in urejanje primerov, za katere norme veljajo. Ker je krog primerov, ki so s takšnim normiranje zajeti, zaprt, je izključena vsaka možnost uporabe analogije – tako glede normiranja, kot glede razlage posamezne norme. Taksativno normiranje se večinoma uporablja v kombinaciji z drugima dvema načinoma normiranja, pri čemer prevladuje abstraktno normiranje.Eksemplifikativno normiranje je vrsta normiranja, ki je v osnovi takšna, kot taksativno normiranje, saj temelji na navajanju primerov. Razlika je v tem, da se pri eksemplifikativnem normiranju določajo tipični primeri, ki zajemajo eno ali več podobnih situacij. Pri tem normiranju je krog s posameznimi primeri odprt, tako da se določen in urejen primer uporablja tudi za vse tiste (podobne) primere, ki niso izrecno določeni in urejeni. Glede na to se pri eksemplifikativnem normiranju uporabljajo izrazi, kot so »posebno«, »in podobno«, »zlasti«, »in drugo«.Abstraktno normiranje je splošna metoda normiranja, saj je abstraktnost bistvena lastnost predpisov. Abstraktne norme ne poznajo omejitev, kot izhajajo iz taksativnega in eksemplifikativnega normiranja. Nanaša se na neomejeno število posameznih, konkretnih primerov, ne da bi jih posebej kot take tudi urejalo. Norme se tako oblikovane na način, da se lahko za vsak posamični primer ustrezno uvrsti pod abstraktno normo pravnega pravila.Čeprav abstraktno normiranje prispeva h količinsko zmanjšanemu normiranju, obstaja nevarnost, da pri preveč abstraktno uporabljenih izrazih in opredelitvah postane norma vsebinsko dvomljiva in v skrajnem primeru celo premalo razumljiva ali nerazumljiva. Tako je treba pri uporabi abstraktnega normiranja posebno pozornost posvetiti uporabi jasnih, določnih in razumljivih izrazov, ki v praksi onemogočajo različno razumevanje norme. (Nomotehnične smernice, 2018)Notranja ureditev in sestavni deli predpisaNotranja ureditev predpisa (akta) in njegovi sestavni deli obsegajo strukturne enote ali dele predpisa, notranje sestavne dele predpisa ter njihovo razporeditev in označevanje v predpisih.Notranja ureditev S pomočjo strukturnih enot predpisa je treba posebej urediti notranjo sestavo predpisa po njegovih vsebinskih sestavnih delih. Vsak predpis ima svoje spremljajoče dele, ki niso njegov normativni del. Sem sodi tudi naslov predpisa. Normativni deli predpisa pa so: temeljne in splošne določbe, ki predstavljajo uvodni del, osrednje ali centralne določbe, ki predstavljajo osrednji (centralni) del, kazenske določbe ter prehodne in končne določbe. Sestavni deli predpisaBesedilo predpisa v smislu manjših struktur lahko razčlenjeno na člene, odstavke, točke, alineje, in sicer z uporabo številk in črk ter pomišljajev in pik.Strukturne enote, ki so večje kot členi, so poglavja, oddelki, morebitni pododdelki in odseki. (Nomotehnične smernice, 2018)Glede na to, da notranji akti običajno niso tako obsežni kot zakoni, bo ob členih akt razdeljen na poglavja, morda še na oddelke.Jezikovno izražanje v predpisihBistvena lastnost predpisov, kot tudi notranjih aktov, je njihova obveznost, dolžnost ravnanja pravnih subjektov na predpisani način. Jezikovno izražanje pa je sredstvo prenosa vsebine naslovnikom. Obvezno ravnanje je mogoče naložiti, pričakovati in zahtevati samo, če so predpisi jasni in razumljivi. Jasnost in razumljivost predpisov sta tako eden od temeljev pravne varnosti. Jezikovno izražanje zajema natančnost in jasnost izražanja. Normiranje naj bo brezosebno in v trpniku (pasivu). Norma naj bo zapisana v sedanjiku, kar zagotavlja brezčasnost in stabilnost. Stavki naj ne bodo predolgi, izogniti se je treba metaforam, evfemizmom, sopomenkam, čustvenim in ohlapnim izrazom, kot so mnogo, malo, pomembno ipd.Pri normiranju je posebno pozornost nameniti tudi ločilom, ki lahko povsem spremenijo pomen norme. Pri normiranju se je treba izogniti dvoumnim stavkom, ponavljanju ali bogatemu opisovanju. Skrbeti je treba, da je zapisano logično in pomensko povezano. Izogibati se je treba rabi tujk, razen če v slovenščini ni ustreznega izraza. (Nomotehnične smernice, 2018)Pri opredeljevanju pomena je treba upoštevati pravne termine, še posebej pa paziti, da se v notranjem aktu uporabljajo izrazi, ki so že opredeljeni v zakonih. Prav tako se je treba v notranjem aktu izogniti opredeljevanju pojmov, zlasti tistih, ki so imajo v pravni terminologiji že določen pomen.Notranji akti naj bodo torej zapisani čim bolj jasno, v njih pa se je smiselno izogniti poimenskemu določanju oseb za določene naloge. Z navedbo delovnih mest, ki imajo npr. določena pooblastila, se lahko izognemo stalnemu spreminjanju notranjih aktov. SklicevanjeSklicevanje je način normiranja, tako da se norma sklicuje na uporabo določb (drugega) predpisa, tako da vsebina takega predpisa ali njegove posamezne določbe postanejo del predpisa oziroma notranjega akta, ki se na predpis sklicuje. Sklicevanje je mogoče in smiselno tudi znotraj posameznega predpisa ali notranjega akta. Sklicevanje v predpisu je zaželeno, ker se tako izognemo nepotrebnemu ponavljanju, s čimer je oblikovano besedilo bolj skopo in jedrnato. Vendar pa dvojno sklicevanje, to je sklicevanje na določbo, ki se tudi sama sklicuje na drugo določbo, ali celo večkratno sklicevanje ni dopustno, saj jedrnatost v takem primeru zmanjšuje jasnost in preglednost besedila ter poslabša razumevanje vsebine. (Nomotehnične smernice, 2018)V predpisih se uporabljajo različne oblike sklicevanja. Neposredno sklicevanje je določanje neposredne uporabe drugega predpisa brez preoblikovanj, sprememb ali odstopanj. Takšen primer bi bil: »Glede prebivanja tujca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pogoje za izdajo dovoljenja za prebivanje tujcev.«Pogosto se uporablja sklicevanje s smiselno uporabo (analogna uporaba drugega predpisa), pri katerem se analogija v stavku napove z izrazom »smiselno«. Primer sklicevanja s smiselno uporabo: »Za opravljanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo in zdravje pri delu.«Dalje je mogoče uporabiti togo sklicevanje, ki predstavlja sklic na točno določen člen predpisa in s citiranjem objave tega predpisa, kot na primer: »Javni uslužbenci, ki so bili v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o …(Uradni list RS, št. 12/18) razporejeni na delovno mesto s pogojem ,…“V notranjih aktih pa bo uporabno tudi abstraktno (drseče) sklicevanje, katerega cilj je sklicevanje na vsakokratni predpis, ki ureja določeno vsebino. Takšno sklicevanje bo opisno in brez navedbe objave predpisa v uradnem listu. Primeri takšnega sklicevanja so: »predpisi, ki urejajo …«, »zakon, ki ureja …«, »pravilnik, ki ureja …«.Z drsečim sklicevanjem se izognemo spreminjanju predpisa (notranjega akta), če se spremeni predpis, na katerega se sklicujemo. Določbo, ki se sklicuje na spremenjeni predpis, je treba spremeniti le, če spremenjene vsebine ne želimo. V sklop sklicevanja spada tudi ureditev določanja in objavljanja normativov, standardov in drugih tehničnih zahtev. Sklicevanje na standarde je lahko datirano, nedatirano ali splošno (Nomotehnične smernice, 2018).Določanje izjemPri abstraktnem normiranju ni vedno mogoče ustrezno predpisati vsega potrebnega, tudi ob kombinirani uporabi s taksativnim oziroma eksemplifikativnim normiranjem. Eden od načinov ožjega urejanja od splošnega so tudi izjeme. Izjeme določamo s formaliziranim besedilom, običajno z besedami »ne glede na …«. Ob tem je za tako določeno izjemo v predpisu značilno tudi, da določitev izjeme vključuje sklicevanje na določbo, v razmerju do katere je izjema določena: »Ne glede na prvi odstavek tega člena …«, »Ne glede na prejšnji odstavek …« ali »Ne glede na prejšnji člen …« (Nomotehnične smernice, 2018).Noveliranje Noveliranje ali spreminjanje norm se vedno izvede na način, da se najprej določi mesto spremembe (predpis, člen), nato se določi vsebina spremembe. Določitev mesta spremembe se vedno začne z navedbo člena in se nadaljuje z navajanjem posameznih strukturnih enot od večje proti manjši (člen, odstavek, točka, alineja). Vsak člen noveliramo s svojim členom. Če se člen črta, ne preštevilčimo celotnega predpisa (notranjega akta), ampak številko člena pustimo, pod njo pa zapišemo »črtan«.Kadar je več sprememb v istem odstavku, je treba paziti, da izberemo način, ki zagotavlja največjo preglednost spremembe. Primeri:primer:30. člen se spremeni tako, da se glasi:»30. člen(izguba oziroma razrešitev naziva)Pridobljen naziv ugasne z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika, z razrešitvijo, in z izvedenim napredovanjem v višji naziv. Uradnik se razreši naziva:v primeru ugotovljene nesposobnosti v skladu s tem zakonom;v primeru premestitve iz poslovnih razlogov;na lastno željo oziroma s soglasjem uradnika;v drugih primerih, ki jih določa zakon.«.primer:V 3. členu se drugi in tretji odstavek črtata.V 31. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:»…«. V 108. členu se v drugem odstavku za besedo »skladno« doda besedilo »s tem zakonom in«.primer:V 82. členu se v naslovu za besedo »naprave« doda besedilo »in dejavnosti«.Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:»(1) Upravljavec mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi za obratovanje druge naprave, ki ni določena s predpisom iz četrtega odstavka 68. člena tega zakona, ali za opravljanje dejavnosti, če je s predpisi iz 17., 19. ali 20. člena tega zakona določena obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja.«.Drugi odstavek se črta.V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedilom »okoljevarstvenega dovoljenja« doda besedilo »ali pravnomočnosti odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja«.Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:»(7) Če upravljavec zahteva podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je to dovoljenje veljavno, dokler odločba o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja ne postane pravnomočna.«.primer:V 21. členu se na koncu 11. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita: »…«.V 112. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »….« (Nomotehnične smernice, 2018)Raba ženskega in moškega spolaČeprav so norme v predpisih in notranjih aktih določene abstraktno in splošno, pri čemer raba ženske ali moške oblike ne predstavlja nobene razlike, se v praksi uporablja predvsem moški spol. To lahko zbuja vtis, kot da so ženske pri normiranju in izražanju v predpisih spregledane, zato je vse pogostejša uporaba označevanja oseb v obeh spolih.Tako je ob določanju subjektov smiselno uporabiti naslednji način:»Javna uslužbenka oziroma javni uslužbenec (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec)…« (Nomotehnične smernice, 2018).Citiranje objav predpisovCitiranje objav predpisov je v nomotehniki zelo pogosto. Objava je vedno navedena na začetku predpisa, nato ob razveljavitvi celotnega ali dela predpisa, pri določitvi (nadaljnje) uporabe posameznega predpisa, pogosto pri različnih sklicevanjih na druge predpise in v drugih primerih. Citiranje objav je vedno kronološko urejeno, pri čemer se začne s prvo objavo predpisa, ki ji sledijo vse spremembe. Kronološko se navajajo tudi vsi drugi predpisi, ki posegajo v njegovo vsebino. Sem spadajo spremembe, določene s kakšnim drugim predpisom, nekatere odločbe ustavnega sodišča, avtentične razlage zakona in popravki predpisa.V zvezi s citiranjem odločb ustavnega sodišča je treba opozoriti, da se navajajo le tiste odločbe, ki spremenjeno besedilo predpisa neposredno (praviloma razveljavljeno, ker drugačne pristojnosti za (neposredno) spremembo besedila predpisa ustavno sodišče nima) (Nomotehnične smernice, 2018).Za zagotovitev pravilnega citiranja objav predpisov je najbolje pogledati na spletno stran Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije: www.pisrs.si, kjer so vsi predpisi objavljeni s pravilnim citiranjem objav v uradnem listu, skupaj z relevantnimi odločbami ustavnega sodišča.Pisanje datumov Tudi pisanju datumov je treba posvetiti posebno pozornosti. Tako se enomestne številke dneva pišejo brez ničle pred enomestno številko. Ime meseca se piše z besedo, ne s številko. Številka, ki označuje leto, se zapiše štirimestno.Navedeno lahko ponazorimo s primerom: Določbe 37. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2020. Izjema od zapisovanja leta štirimestno je pri navedbi leta številke uradnega lista pri citiranju objave predpisov, kjer se (tudi za leto 2000 in pozneje) zapišeta samo zadnji dve številki, kot na primer: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) (Nomotehnične smernice, 2018).Uporaba veznikovVezniki so besede, ki združujejo ali razločujejo posamezne besede ali skupine besed. Zavedati se je treba, da napačno uporabljeni veznik lahko spremeni pomen besedila ali pa lahko zaradi tega določba postane dvoumna, zato je treba paziti na pravi pomen. Beseda »in« se vedno uporablja kumulativno, beseda »ali« pa alternativno. Pomen besede »oziroma« je nedoločen in se zato v besedilu predpisov praviloma ne uporablja. Besedna zveza »in/ali« pa se v predpisih sploh ne uporablja (Nomotehnične smernice, 2018).Začetek in prenehanje veljavnostiTako bodo na tem mestu navedeni primeri zapisa, pri čemer pa ne gre prezreti, da sta za pravno varnost začetek in prenehanje veljavnosti predpisov enako pomembna. Primer glede začetka veljavnosti:»38. člen(začetek veljavnosti)Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski.«Kadar sprejmemo nov akt, moramo prejšnjega razveljaviti:“Z dnem uveljavitve … preneha veljati Akt … št.…, z dne ….”V zvezi s prenehanjem veljavnosti predpisov je treba razlikovati med abrogacijo in derogacijo. S prvim izrazom se označuje popolno prenehanje veljavnosti nekega predpisa, z drugim izrazom pa le delno prenehanje veljavnosti, npr. posamezne določbe oziroma dela predpisa (Nomotehnične smernice, 2018).SklepnoNotranji akti, tako obvezni kot neobvezni, omogočajo lažjo organizacijo dela. Dobro pripravljeni akti tako bistveno olajšajo poslovanje, a hkrati njihova priprava ni lahka naloga. Zato je smotrno, da se delodajalec priprave loti s preudarkom o dejanski potrebi in obsegu ureditve v notranjem aktu. Pri tem naj se delodajalec izogne uporabi vzorcev, saj to v praksi rado privede do napravile ali nepopolne ureditve v notranjem aktu, saj kljub sorodnosti delovanja, nimajo vse organizacije enakega delovnega procesa. Dobra priprava notranjih aktov je odraz dobrega poznavanja svoje organizacije, potreb delavcev in ciljev organizacije. Če je mogoče, naj se k pripravi notranjih aktov povabi tudi delavce. To omogoča oblikovanje pravil, ki jih delavci sprejemajo tudi moralno, saj skozi postopek priprave ponotranjijo pravila, jih resnično razumejo in spoštujejo tudi zato, ker so jih imeli možnost sooblikovati. Tako lahko zaključimo, da je za delodajalce nujno predvsem, da dobro poznajo svojo organizacijo, potrebe delavcev, cilje organizacije, saj lahko na ta način, skupaj z ustrezno uporabo nomotehničnih pravil, najbolje oblikujejo svoje notranje akte.Viri in literatura- Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19)- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)- Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF)- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj)- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17 in 80/18)- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18)- Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), OJ L 119, 4. 5. 2016, p. 1–88- Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16)- Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06)- Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11)- Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1)- Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 106/06 in 63/09)- Uredba o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/99, 1/04 in 62/06)- Bečan, I. in drugi (2016), Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana- Nomotehnične smernice (2018), Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf (dostop: 2. 1. 2020)- Služba Vlade RS za zakonodajo (2020), spletna stran, dostopno na: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-zakonodajo/ (dostop: 2. 1. 2020)- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2019): Opredelitev področja varnosti in zdravja pri delu, spletni vir, dostopno na: http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/varnost_in_zdravje_pri_delu/opredelitev_podrocja/index.html (dostop 15. 1. 2020)- Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa (2020), Mobbing ali psihično nasilje –a delovnem metu, spletni vir, dostopno na: http://www.cilizadelo.si/mobbing-ali-psihi%C4%8Dno-nasilje-na-delovnem-mestu.html (dostop 17. 1. 2020)- Savski, S. (2016), Nasilje na delovnem mestu, spletni vir, dostopno na: http://www.zvd.si/media/medialibrary/2017/02/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_01_2016_Nasilje_na_delovnem_mestu.pdf (dostop 15. 1. 2020)- Zirnstein, E. (2013), Vzpostavitev normativnega in institucionalnega "sistema antimobinga" in vloga delavskih predstavništev, Ekonomska demokracija, letnik 2013, št. 3- Kejžar, I. (2008), Sporno sprejemanje sistemizacij na sodniški preizkušnji, Ekonomska demokracija, letnik 2008, št. 6-7- Cigoj, J. (2016), Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi alkoholiziranosti, Pravna praksa, letnik 2016, št. 15- Informacijski pooblaščenec (2020), Najpogostejša vprašanja in odgovori, spletni vir, dostopno na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori/ (dostop 10. 1. 2020)- Gospodarska zbornica Slovenije (2019), Delo na domu – organizacijska sprememba, ki že lahko šteje za ukrep promocije zdravja pri delu, spletni vir, dostopno na: https://promocija-zdravja.gzs.si/Vsebina/O-delu-na-domu (dostop 18. 1. 2020)avila pisanja notranjih aktov

Notranji akti imajo značaj avtonomnega pravnega vira. Tako bi lahko rekli tudi, da je notranji akt »delodajalčev zakon«, ki mora biti tako kot vsi predpisi, v skladu z ustavo in celotnim pravnim redom.

Čeprav obvezna pravila pisanja notranjih aktov ne obstajajo, mora delodajalec ob dejstvu, da imajo notranji akti normativno oziroma pravno obvezno vsebino, določbe zapisati tako, da so razumljive, nedvoumne, uporabne in izvršljive. Le ob premišljeni vsebini in ustreznem zapisu notranjih aktov lahko delodajalec doseže kakovostno normiranje, ki odraža namen notranjega akta, pri čemer ne presega mej dopustnosti urejanja določenega področja z notranjim aktom.

Pri temeljnem razmisleku o vsebini in obsegu normiranja z notranjim aktom, si delodajalec lahko pomaga s smernicami in pripomočki, ki se uporabljajo za pripravo predpisov na nacionalni ravni.

Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09; v nadaljnjem besedilu: Resolucija) lahko ponudi odgovor na marsikatero vprašanje o obsegu in smiselnosti normiranja. Predvsem se je smiselno osredotočiti na načela, ki jih glede oblikovanja in priprave predpisov narekuje Resolucija. Tako naj delodajalec, kljub temu, da ureja vprašanja na ravni organizacije, upošteva zlasti:

načelo potrebnosti pravnega urejanja, kar vključuje poglobljeno analizo področja, iz katerega izhajajo vprašanja, ki jih je treba urediti, določanje ciljev in načina urejanja;
načelo samoomejevanja, kar pomeni z notranjim aktom urejati zgolj v obsegu, ki je nujno potreben za dosego zastavljenih ciljev (upoštevati je treba legitimnost cilja in upravičenost posega);
načelo določnosti, ki zahteva pripravo splošno razumljivih in jasnih določb, kar onemogoča različno tolmačenje oziroma uporabo v praksi;
načelo poenostavitve obsega preglednost predpisov z razumno strukturo, pravilno in enotno uporabo strokovnih pojmov;
načelo transparentnosti predpostavlja predstavljanje politike urejanja določenega področja čim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša; najavo, pripravo in sprejemanje predpisov po rednih zakonodajnih postopkih, ki omogočajo kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti (Resolucija o normativni dejavnosti, 2009).

Glede ustreznega zapisa velja uporabiti nomotehniko, ki je veda o pravilih izdelave predpisov in zagotavlja določeno standardno raven kakovosti in poenotenja nomotehničnih rešitev, ki jih je treba upoštevati pri pripravi predlogov predpisov. Nomotehnične smernice so splošna strokovna podlaga, pripomoček in instrument za pripravo besedil osnutkov oziroma predlogov predpisov (Služba Vlade RS za zakonodajo, 2020).

Služba Vlade RS za zakonodajo je leta 2018 izdala tretje, spremenjene in dopolnjene Nomotehnične smernice, ki so dostopne na njeni spletni strani in vključujejo izboljšane pristope in tudi nekatera nova pravila. Uporaba Nomotehničnih smernic lahko delodajalcu pomaga pri ustrezni pripravi notranjih aktov.

Poudariti je treba, da nomotehnična pravila niso predpis, so orodje, s katerim dosežemo dvig splošne ravni kakovosti besedil notranjih aktov, pri čemer enake nomotehnične rešitve za enaka vprašanja pomenijo urejenost in krepitev pravne varnosti ter zaupanja v pravo.

Odmik od nomotehničnih pravil tako ne predstavlja kršitve kakšnega predpisa, temveč kršitev enotnih pravil, kar privede do nomotehnično slabih, neustreznih predpisov oziroma notranjih aktov (Nomotehnične smernice, 2018).

V nadaljevanju bodo predstavljene bistvene značilnosti nomotehničnih pravil, povzetih po zadnjih Nomotehničnih smernicah. Za poglobljeno analizo pravil, ki omogočajo celovito pripravo notranjih aktov, je nedvomno smiselno branje in uporaba Nomotehninih smernic v celoti.

Temeljni načini normiranja

Temeljni načini, s katerimi predpis navedene vsebine v svojih normah izrazi, so taksativno, eksemplifikativno in abstraktno normiranje.

Taksativno normiranje pomeni izrecno določanje in urejanje primerov, za katere norme veljajo. Ker je krog primerov, ki so s takšnim normiranje zajeti, zaprt, je izključena vsaka možnost uporabe analogije – tako glede normiranja, kot glede razlage posamezne norme. Taksativno normiranje se večinoma uporablja v kombinaciji z drugima dvema načinoma normiranja, pri čemer prevladuje abstraktno normiranje.

Eksemplifikativno normiranje je vrsta normiranja, ki je v osnovi takšna, kot taksativno normiranje, saj temelji na navajanju primerov. Razlika je v tem, da se pri eksemplifikativnem normiranju določajo tipični primeri, ki zajemajo eno ali več podobnih situacij. Pri tem normiranju je krog s posameznimi primeri odprt, tako da se določen in urejen primer uporablja tudi za vse tiste (podobne) primere, ki niso izrecno določeni in urejeni. Glede na to se pri eksemplifikativnem normiranju uporabljajo izrazi, kot so »posebno«, »in podobno«, »zlasti«, »in drugo«.

Abstraktno normiranje je splošna metoda normiranja, saj je abstraktnost bistvena lastnost predpisov. Abstraktne norme ne poznajo omejitev, kot izhajajo iz taksativnega in eksemplifikativnega normiranja. Nanaša se na neomejeno število posameznih, konkretnih primerov, ne da bi jih posebej kot take tudi urejalo. Norme se tako oblikovane na način, da se lahko za vsak posamični primer ustrezno uvrsti pod abstraktno normo pravnega pravila.

Čeprav abstraktno normiranje prispeva h količinsko zmanjšanemu normiranju, obstaja nevarnost, da pri preveč abstraktno uporabljenih izrazih in opredelitvah postane norma vsebinsko dvomljiva in v skrajnem primeru celo premalo razumljiva ali nerazumljiva. Tako je treba pri uporabi abstraktnega normiranja posebno pozornost posvetiti uporabi jasnih, določnih in razumljivih izrazov, ki v praksi onemogočajo različno razumevanje norme. (Nomotehnične smernice, 2018)

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa

Notranja ureditev predpisa (akta) in njegovi sestavni deli obsegajo strukturne enote ali dele predpisa, notranje sestavne dele predpisa ter njihovo razporeditev in označevanje v predpisih.

Notranja ureditev

S pomočjo strukturnih enot predpisa je treba posebej urediti notranjo sestavo predpisa po njegovih vsebinskih sestavnih delih. Vsak predpis ima svoje spremljajoče dele, ki niso njegov normativni del. Sem sodi tudi naslov predpisa. Normativni deli predpisa pa so:

temeljne in splošne določbe, ki predstavljajo uvodni del,
osrednje ali centralne določbe, ki predstavljajo osrednji (centralni) del,
kazenske določbe ter
prehodne in končne določbe.

Sestavni deli predpisa

Besedilo predpisa v smislu manjših struktur lahko razčlenjeno na člene, odstavke, točke, alineje, in sicer z uporabo številk in črk ter pomišljajev in pik.

Strukturne enote, ki so večje kot členi, so poglavja, oddelki, morebitni pododdelki in odseki. (Nomotehnične smernice, 2018)

Glede na to, da notranji akti običajno niso tako obsežni kot zakoni, bo ob členih akt razdeljen na poglavja, morda še na oddelke.

Jezikovno izražanje v predpisih

Bistvena lastnost predpisov, kot tudi notranjih aktov, je njihova obveznost, dolžnost ravnanja pravnih subjektov na predpisani način. Jezikovno izražanje pa je sredstvo prenosa vsebine naslovnikom. Obvezno ravnanje je mogoče naložiti, pričakovati in zahtevati samo, če so predpisi jasni in razumljivi. Jasnost in razumljivost predpisov sta tako eden od temeljev pravne varnosti.

Jezikovno izražanje zajema natančnost in jasnost izražanja. Normiranje naj bo brezosebno in v trpniku (pasivu). Norma naj bo zapisana v sedanjiku, kar zagotavlja brezčasnost in stabilnost. Stavki naj ne bodo predolgi, izogniti se je treba metaforam, evfemizmom, sopomenkam, čustvenim in ohlapnim izrazom, kot so mnogo, malo, pomembno ipd.

Pri normiranju je posebno pozornost nameniti tudi ločilom, ki lahko povsem spremenijo pomen norme. Pri normiranju se je treba izogniti dvoumnim stavkom, ponavljanju ali bogatemu opisovanju. Skrbeti je treba, da je zapisano logično in pomensko povezano. Izogibati se je treba rabi tujk, razen če v slovenščini ni ustreznega izraza. (Nomotehnične smernice, 2018)

Pri opredeljevanju pomena je treba upoštevati pravne termine, še posebej pa paziti, da se v notranjem aktu uporabljajo izrazi, ki so že opredeljeni v zakonih. Prav tako se je treba v notranjem aktu izogniti opredeljevanju pojmov, zlasti tistih, ki so imajo v pravni terminologiji že določen pomen.

Notranji akti naj bodo torej zapisani čim bolj jasno, v njih pa se je smiselno izogniti poimenskemu določanju oseb za določene naloge. Z navedbo delovnih mest, ki imajo npr. določena pooblastila, se lahko izognemo stalnemu spreminjanju notranjih aktov.

Sklicevanje

Sklicevanje je način normiranja, tako da se norma sklicuje na uporabo določb (drugega) predpisa, tako da vsebina takega predpisa ali njegove posamezne določbe postanejo del predpisa oziroma notranjega akta, ki se na predpis sklicuje. Sklicevanje je mogoče in smiselno tudi znotraj posameznega predpisa ali notranjega akta.

Sklicevanje v predpisu je zaželeno, ker se tako izognemo nepotrebnemu ponavljanju, s čimer je oblikovano besedilo bolj skopo in jedrnato. Vendar pa dvojno sklicevanje, to je sklicevanje na določbo, ki se tudi sama sklicuje na drugo določbo, ali celo večkratno sklicevanje ni dopustno, saj jedrnatost v takem primeru zmanjšuje jasnost in preglednost besedila ter poslabša razumevanje vsebine. (Nomotehnične smernice, 2018)

V predpisih se uporabljajo različne oblike sklicevanja. Neposredno sklicevanje je določanje neposredne uporabe drugega predpisa brez preoblikovanj, sprememb ali odstopanj. Takšen primer bi bil: »Glede prebivanja tujca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pogoje za izdajo dovoljenja za prebivanje tujcev.«

Pogosto se uporablja sklicevanje s smiselno uporabo (analogna uporaba drugega predpisa), pri katerem se analogija v stavku napove z izrazom »smiselno«. Primer sklicevanja s smiselno uporabo: »Za opravljanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo in zdravje pri delu.«

Dalje je mogoče uporabiti togo sklicevanje, ki predstavlja sklic na točno določen člen predpisa in s citiranjem objave tega predpisa, kot na primer: »Javni uslužbenci, ki so bili v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe o …(Uradni list RS, št. 12/18) razporejeni na delovno mesto s pogojem ,…“

V notranjih aktih pa bo uporabno tudi abstraktno (drseče) sklicevanje, katerega cilj je sklicevanje na vsakokratni predpis, ki ureja določeno vsebino. Takšno sklicevanje bo opisno in brez navedbe objave predpisa v uradnem listu. Primeri takšnega sklicevanja so: »predpisi, ki urejajo …«, »zakon, ki ureja …«, »pravilnik, ki ureja …«.

Z drsečim sklicevanjem se izognemo spreminjanju predpisa (notranjega akta), če se spremeni predpis, na katerega se sklicujemo. Določbo, ki se sklicuje na spremenjeni predpis, je treba spremeniti le, če spremenjene vsebine ne želimo.

V sklop sklicevanja spada tudi ureditev določanja in objavljanja normativov, standardov in drugih tehničnih zahtev. Sklicevanje na standarde je lahko datirano, nedatirano ali splošno (Nomotehnične smernice, 2018).

Določanje izjem

Pri abstraktnem normiranju ni vedno mogoče ustrezno predpisati vsega potrebnega, tudi ob kombinirani uporabi s taksativnim oziroma eksemplifikativnim normiranjem. Eden od načinov ožjega urejanja od splošnega so tudi izjeme. Izjeme določamo s formaliziranim besedilom, običajno z besedami »ne glede na …«. Ob tem je za tako določeno izjemo v predpisu značilno tudi, da določitev izjeme vključuje sklicevanje na določbo, v razmerju do katere je izjema določena: »Ne glede na prvi odstavek tega člena …«, »Ne glede na prejšnji odstavek …« ali »Ne glede na prejšnji člen …« (Nomotehnične smernice, 2018).

Noveliranje

Noveliranje ali spreminjanje norm se vedno izvede na način, da se najprej določi mesto spremembe (predpis, člen), nato se določi vsebina spremembe. Določitev mesta spremembe se vedno začne z navedbo člena in se nadaljuje z navajanjem posameznih strukturnih enot od večje proti manjši (člen, odstavek, točka, alineja).

Vsak člen noveliramo s svojim členom. Če se člen črta, ne preštevilčimo celotnega predpisa (notranjega akta), ampak številko člena pustimo, pod njo pa zapišemo »črtan«.

Kadar je več sprememb v istem odstavku, je treba paziti, da izberemo način, ki zagotavlja največjo preglednost spremembe.

Primeri:

primer:

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

»30. člen

(izguba oziroma razrešitev naziva)

Pridobljen naziv ugasne z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika, z razrešitvijo, in z izvedenim napredovanjem v višji naziv. Uradnik se razreši naziva:

v primeru ugotovljene nesposobnosti v skladu s tem zakonom;
v primeru premestitve iz poslovnih razlogov;
na lastno željo oziroma s soglasjem uradnika;
v drugih primerih, ki jih določa zakon.«.

2. primer:

V 3. členu se drugi in tretji odstavek črtata.

V 31. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:»…«.

V 108. členu se v drugem odstavku za besedo »skladno« doda besedilo »s tem zakonom in«.

3. primer:

V 82. členu se v naslovu za besedo »naprave« doda besedilo »in dejavnosti«.

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Upravljavec mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi za obratovanje druge naprave, ki ni določena s predpisom iz četrtega odstavka 68. člena tega zakona, ali za opravljanje dejavnosti, če je s predpisi iz 17., 19. ali 20. člena tega zakona določena obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja.«.

Drugi odstavek se črta.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedilom »okoljevarstvenega dovoljenja« doda besedilo »ali pravnomočnosti odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja«.

Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.

Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Če upravljavec zahteva podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je to dovoljenje veljavno, dokler odločba o podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja ne postane pravnomočna.«.

4. primer:

V 21. členu se na koncu 11. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita: »…«.

V 112. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »….« (Nomotehnične smernice, 2018)

Raba ženskega in moškega spola

Čeprav so norme v predpisih in notranjih aktih določene abstraktno in splošno, pri čemer raba ženske ali moške oblike ne predstavlja nobene razlike, se v praksi uporablja predvsem moški spol. To lahko zbuja vtis, kot da so ženske pri normiranju in izražanju v predpisih spregledane, zato je vse pogostejša uporaba označevanja oseb v obeh spolih.

Tako je ob določanju subjektov smiselno uporabiti naslednji način:

»Javna uslužbenka oziroma javni uslužbenec (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenec)…« (Nomotehnične smernice, 2018).

Citiranje objav predpisov

Citiranje objav predpisov je v nomotehniki zelo pogosto. Objava je vedno navedena na začetku predpisa, nato ob razveljavitvi celotnega ali dela predpisa, pri določitvi (nadaljnje) uporabe posameznega predpisa, pogosto pri različnih sklicevanjih na druge predpise in v drugih primerih. Citiranje objav je vedno kronološko urejeno, pri čemer se začne s prvo objavo predpisa, ki ji sledijo vse spremembe. Kronološko se navajajo tudi vsi drugi predpisi, ki posegajo v njegovo vsebino. Sem spadajo spremembe, določene s kakšnim drugim predpisom, nekatere odločbe ustavnega sodišča, avtentične razlage zakona in popravki predpisa.

V zvezi s citiranjem odločb ustavnega sodišča je treba opozoriti, da se navajajo le tiste odločbe, ki spremenjeno besedilo predpisa neposredno (praviloma razveljavljeno, ker drugačne pristojnosti za (neposredno) spremembo besedila predpisa ustavno sodišče nima) (Nomotehnične smernice, 2018).

Za zagotovitev pravilnega citiranja objav predpisov je najbolje pogledati na spletno stran Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije: www.pisrs.si, kjer so vsi predpisi objavljeni s pravilnim citiranjem objav v uradnem listu, skupaj z relevantnimi odločbami ustavnega sodišča.

Pisanje datumov

Tudi pisanju datumov je treba posvetiti posebno pozornosti. Tako se enomestne številke dneva pišejo brez ničle pred enomestno številko. Ime meseca se piše z besedo, ne s številko. Številka, ki označuje leto, se zapiše štirimestno.

Navedeno lahko ponazorimo s primerom: Določbe 37. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2020.

Izjema od zapisovanja leta štirimestno je pri navedbi leta številke uradnega lista pri citiranju objave predpisov, kjer se (tudi za leto 2000 in pozneje) zapišeta samo zadnji dve številki, kot na primer: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17) (Nomotehnične smernice, 2018).

Uporaba veznikov

Vezniki so besede, ki združujejo ali razločujejo posamezne besede ali skupine besed. Zavedati se je treba, da napačno uporabljeni veznik lahko spremeni pomen besedila ali pa lahko zaradi tega določba postane dvoumna, zato je treba paziti na pravi pomen. Beseda »in« se vedno uporablja kumulativno, beseda »ali« pa alternativno. Pomen besede »oziroma« je nedoločen in se zato v besedilu predpisov praviloma ne uporablja. Besedna zveza »in/ali« pa se v predpisih sploh ne uporablja (Nomotehnične smernice, 2018).

Začetek in prenehanje veljavnosti

Tako bodo na tem mestu navedeni primeri zapisa, pri čemer pa ne gre prezreti, da sta za pravno varnost začetek in prenehanje veljavnosti predpisov enako pomembna.

Primer glede začetka veljavnosti:

»38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski.«

Kadar sprejmemo nov akt, moramo prejšnjega razveljaviti:

“Z dnem uveljavitve … preneha veljati Akt … št.…, z dne …”

V zvezi s prenehanjem veljavnosti predpisov je treba razlikovati med abrogacijo in derogacijo. S prvim izrazom se označuje popolno prenehanje veljavnosti nekega predpisa, z drugim izrazom pa le delno prenehanje veljavnosti, npr. posamezne določbe oziroma dela predpisa (Nomotehnične smernice, 2018).

Sklepno

Notranji akti, tako obvezni kot neobvezni, omogočajo lažjo organizacijo dela. Dobro pripravljeni akti tako bistveno olajšajo poslovanje, a hkrati njihova priprava ni lahka naloga. Zato je smotrno, da se delodajalec priprave loti s preudarkom o dejanski potrebi in obsegu ureditve v notranjem aktu.

Pri tem naj se delodajalec izogne uporabi vzorcev, saj to v praksi rado privede do napravile ali nepopolne ureditve v notranjem aktu, saj kljub sorodnosti delovanja, nimajo vse organizacije enakega delovnega procesa.

Dobra priprava notranjih aktov je odraz dobrega poznavanja svoje organizacije, potreb delavcev in ciljev organizacije. Če je mogoče, naj se k pripravi notranjih aktov povabi tudi delavce. To omogoča oblikovanje pravil, ki jih delavci sprejemajo tudi moralno, saj skozi postopek priprave ponotranjijo pravila, jih resnično razumejo in spoštujejo tudi zato, ker so jih imeli možnost sooblikovati.

Tako lahko zaključimo, da je za delodajalce nujno predvsem, da dobro poznajo svojo organizacijo, potrebe delavcev, cilje organizacije, saj lahko na ta način, skupaj z ustrezno uporabo nomotehničnih pravil, najbolje oblikujejo svoje notranje akte.

Viri in literatura

– Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19)

– Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

– Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF)

– Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj)

– Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17 in 80/18)

– Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18)

– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), OJ L 119, 4. 5. 2016, p. 1–88

– Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16)

– Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06)

– Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/07, 34/11 in 101/11)

– Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 21/13 – ZDR-1)

– Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 106/06 in 63/09)

– Uredba o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/99, 1/04 in 62/06)

– Bečan, I. in drugi (2016), Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana

– Nomotehnične smernice (2018), Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVZ/f50d0f6d15/Nomotehnicne_smernice-2018.pdf (dostop: 2. 1. 2020)

– Služba Vlade RS za zakonodajo (2020), spletna stran, dostopno na: https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-zakonodajo/ (dostop: 2. 1. 2020)

– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2019): Opredelitev področja varnosti in zdravja pri delu, spletni vir, dostopno na: http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/varnost_in_zdravje_pri_delu/opredelitev_podrocja/index.html (dostop 15. 1. 2020)

– Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa (2020), Mobbing ali psihično nasilje –a delovnem metu, spletni vir, dostopno na: http://www.cilizadelo.si/mobbing-ali-psihi%C4%8Dno-nasilje-na-delovnem-mestu.html (dostop 17. 1. 2020)

– Savski, S. (2016), Nasilje na delovnem mestu, spletni vir, dostopno na: http://www.zvd.si/media/medialibrary/2017/02/Zavod_za_varstvo_pri_delu_RDV_01_2016_Nasilje_na_delovnem_mestu.pdf (dostop 15. 1. 2020)

– Zirnstein, E. (2013), Vzpostavitev normativnega in institucionalnega "sistema antimobinga" in vloga delavskih predstavništev, Ekonomska demokracija, letnik 2013, št. 3

– Kejžar, I. (2008), Sporno sprejemanje sistemizacij na sodniški preizkušnji, Ekonomska demokracija, letnik 2008, št. 6-7

– Cigoj, J. (2016), Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi alkoholiziranosti, Pravna praksa, letnik 2016, št. 15

– Informacijski pooblaščenec (2020), Najpogostejša vprašanja in odgovori, spletni vir, dostopno na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori/ (dostop 10. 1. 2020)

– Gospodarska zbornica Slovenije (2019), Delo na domu – organizacijska sprememba, ki že lahko šteje za ukrep promocije zdravja pri delu, spletni vir, dostopno na: https://promocija-zdravja.gzs.si/Vsebina/O-delu-na-domu (dostop 18. 1. 2020)

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.