Ocenjevanje in napredovanje v javnem sektorju v 2020 – na kaj morate biti pozorni?

Natisni

Na področju napredovanja javnih uslužbencev v letu 2020 ni več interventnih ukrepov, saj je dosedanji interventni ukrep glede zamika izplačila plače, ki je javnemu uslužbencu pripadala zaradi napredovanja v višji plačni razred, s spremembo ZSPJS postal trajni ukrep.

POMEMBNO:

ZSPJS-V, Uradni list RS, št. 84/18, v tretjem odstavku 16. člena določa:

»Javni uslužbenec oziroma funkcionar, ki napreduje v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom 1. decembra leta, v katerem je napredoval.«

Ne glede na zamik izplačila pa je treba vse postopke ocenjevanja in preverjanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred izvesti v rokih in na način, kot to urejata ZSPJS in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačni razred.

Torej je treba pri ocenjevanju in preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred upoštevati predpise in postopke ter pravila, ki izhajajo iz zakona in uredbe.

Predpisi – ZSPJS, uredba in splošni akti

1. ZSPJS, ki napredovanje ureja v V. poglavju – NAPREDOVANJE – velja za celoten javni sektor (državni organi, občine, javni zavodi, javni skladi, javne agencije, javni gospodarski zavodi), upoštevati je treba naslednje člene:

16., 17. in 17. a člen, ki urejajo napredovanje v višji plačni razred, pogoje za napredovanje in preizkus ocene, posebej je treba opozoriti na spremembo in nova tretji in četrti odstavek 16. člena,
18. člen, ki ureja napredovanje v višji plačni razred v višjem tarifnem razredu in določa, da se lahko z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, ki je uvrščen v višji tarifni razred kot plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, na katerem napreduje, vendar ne višje kot je določen najvišji plačni razred plačne podskupine, navedeno pomeni, da je treba upoštevati razpon plačnih razredov, ki so za vsako dleovno mesto oziroma naziv določeni v kolektivni pogodbi ali aktu, s katerim so delovna mesta in naziviv uvrščeni v plačne razrede, prav tako je treba upoštevati drugi odstavek 16. člena, ki določa, da lahko javni uslužbenci na delovnih mestih, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, v posameznem nazivu napredujejo največ za pet plačnih razredov, javni uslužbenci, kjer ni mogoče napredovati v naziv, lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v naziv, skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov,
19. in 20. člen, ki urejata določitev plače ob spremembi delovnega mesta oziroma naziva glede na tarifni razred, določitev plače ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v višji naziv.

2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačni razred:

velja za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna,
ureja postopke ocenjevanja, določa ocene in podrobnejše elemente, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju posameznih kriterijev,
ureja način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred,
določa način in postopek seznanitve javnega uslužbenca z napredovanjem (pisno obvestilo in predlog aneksa h pogodbi o zaposlitvi).

POMEMBNO:

Tudi uredba v 8. členu vsebuje datum izplačila plače zaradi napredovanja v višji plačni razred – upoštevati je treba, da je datum izplačila, to je 1. december, določen v ZSPJS-V, zato bo tudi uredba v tem delu usklajena z zakonom.

3. Splošni akti, izdani na podlagi 17. člena ZSPJS:

splošni akt državnega organa: velja za javne uslužbence v drugih državnih organih,
splošni akt javnega zavoda, ki ga izda direktor v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance, velja za javne uslužbence v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
splošni akt, ki ga izda pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije, velja za javne uslužbence v visokošolskih zavodih,
splošni akt, ki ga izda minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, velja za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Uredba in splošni akti morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS, pred sprejemom pa mora predlagatelj uredbe oziroma splošnega akta pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov.

Ocenjevanje javnih uslužbencev

1. Ocenjevalno obdobje

Je obdobje od 1. januarja do 31. decembra, za katerega se javnega uslužbenca oceni.

2. Kriteriji za ocenjevanje delovne uspešnosti

Kriteriji za ocenjevanje delovne uspešnosti so določeni v ZSPJS, podrobneje pa so elementi delovne uspešnosti opredeljeni v Prilogi III uredbe, in sicer se pri posameznem kriteriju upoštevajo še dodatni elementi.

Opozorilo: V skladu z drugim odstavkom 17. člena KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja je ravnatelj dolžan obvestiti javne uslužbence o kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Upoštevaje navedeno mora ravnatelj zaposlene seznaniti z elementi in kriteriji za ocenjevanje delovne uspešnosti na začetku koledarskega leta oziroma na začetku ocenjevalnega obdobja, saj poteka ocenjevanje za preteklo koledarsko leto.

Natančnejša opredelitev elementov delovne uspešnosti je navedena v nadaljevanju:

a) Rezultati dela:

strokovnost: izvajanje nalog v skladu z veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke)
obseg dela: količina opravljenega dela, dodatno opravljeno delo
pravočasnost: izvajanje nalog v skladu s predvidenimi roki in veljavnimi standardi

b) Samostojnost, ustvarjalnost, natančnost pri opravljanju dela:

samostojnost: ali je potrebno dajanje natančnih navodil, je potreben nadzor nad opravljanjem dela
ustvarjalnost: razvijanje novih uporabnih idej, dajanje koristnih pobud in predlogov
natančnost pri opravljanju dela: pogostost napak, kvaliteta dela

c) Zanesljivost pri opravljanju dela:

zanesljivost: izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti, popoln in točen prenos informacij,

d) Kvaliteta sodelovanja in organizacija dela:

sodelovanje: medsebojno sodelovanje, skupinsko delo, odnos do sodelavcev, prenos znanja na sodelavce, mentorstvo,
organizacija dela: organizirano in načrtovano izkoriščanje delovnega časa glede na vsebino nalog in postavljene roke, organizacija dela in povezovanje različnih obveznosti, sposobnost prilagoditve nepredvidenim situacijam,

e) Druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela:

interdisciplinarnost: povezovanje znanja z različnih delovnih področij, pregled na svojim delovnim področjem,
odnos do uporabnikov storitev: sodelovanje in servisiranje uporabnikov storitev, upoštevanje etike in pravic ter posebnih potreb ali interesov uporabnikov,
komuniciranje: ustrezno pisno in ustno izražanje, ustvarjanje socialnega omrežja,
upoštevanje posebnosti delovnega področja pri izvajanju nalog: upoštevanje posebnosti glede na dejavnost oziroma upoštevanje stroke

3. Ocene:

odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju,
zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju,
dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju,
zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju,
nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

4. Kdaj se ocenjuje

Ocenjevanje javnih uslužbencev poteka enkrat letno, in sicer je treba do 15. 3. oceniti javne uslužbence za preteklo leto.

POMEMBNO:

ZSPJS določa, da javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen, lahko v roku 8 dni od poteka roka za ocenitev (to je 15. 3.) zahteva, da se ga oceni.

Predstojnik lahko oceni javne uslužbence za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju, če razpolaga z verodostojnimi kazalniki za določitev ocene na način iz četrtega odstavka 4. člena uredbe.

Torej, tudi v primerih, ko so javni uslužbenci izgubili pravice iz prvega ostavka 17. a člena ZSPJS, ker niso v rokih zahtevali, da se jih oceni in niso uveljavljali sodnega varstva v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja, prav tako nezakonitosti ali nepravilnosti pri izvajanju predpisov glede ocenjevanja ni ugotovil inšpektor, da bi odredil predstojniku ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti, je stališče ministrstva, pristojnega za sistem plač v javnem sektorju, da predstojnik sme oceniti javne uslužbence za pretekla ocenjevalna obdobja v tekočem napredovalnem obdobju, če razpolaga z verodostojnimi kazalniki za določitev ocene na način iz četrtega odstavka 4. člena uredbe.

5. Kdo ocenjuje

Javnega uslužbenca oceni odgovorna oseba delodajalca, to je predstojnik ali oseba, ki ima pooblastilo predstojnika, kar pomeni, da je treba vsem, ki ocenjujejo, pa nimajo statusa predstojnika, izdati pisno pooblastilo za ocenitev javnih uslužbencev, praviloma ocenjujejo javne uslužbence vodje organizacijskih enot, posebej pri delodajalcih z večjim številom zaposlenih, za kar morajo imeti pisno pooblastilo predstojnika oziroma osebe, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca.

6. Katere javne uslužbence je treba oceniti

Oceniti je treba:

javne uslužbence, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen in določen čas, za polni ali krajši delovni čas, in ki delajo pri delodajalcu več kot 6 mesecev,
javne uslužbence, ki so odsotni več kot 6 mesecev zaradi odločitve delodajalca (gre za primere, ko bi delodajalec javnega uslužbenca napotil na primer na izobraževanje), poklicne bolezni, porodniškega dopusta ali nesreče na delu,
pripravnike, čas pripravništva se šteje v napredovalno obdobje.

POMEMBNO:

Javni uslužbenec mora v ocenjevalnem obdobju opravljati delo vsaj šest mesecev, da je lahko ocenjen. To pravilo, torej, da mora opravljati delo vsaj šest mesecev, se upošteva predvsem takrat, ko javni uslužbenec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi ali pa v primerih, ko je odsoten iz drugih razlogov, kot so navedeni v tretjem odstavku 4. člena uredbe.

Javni uslužbenec, ki je odsoten več kot šest mesecev zaradi izrabe letnega dopusta, nege družinskega člana ali drugih razlogov, ki niso navedeni v tretjem odstavku 4. člena uredbe, se ne oceni. Takega javnega uslužbenca se oceni v naslednjem ocenjevalnem obdobju, če so izpolnjeni pogoji.

Javni uslužbenec mora opravljati delo, da ga je možno oceniti, zato na primer ni možno oceniti javnega uslužbenca, ki ni bil prisoten na delu niti en dan, čeprav je bila njegova odsotnost posledica na primer poklicne bolezni, porodniškega dopusta – temu pritrjuje tudi sodna praksa,

Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča: VDSS sodba Pdp 728/2010

Prisotnost na delu je osnovni predpogoj, da se rezultati ter delovne in strokovne kvalitete lahko ocenijo. To pa pomeni, da javnega uslužbenca, ki je odsoten celotno ocenjevalno obdobje, ni mogoče oceniti.

Kaj še morate vedeti:

odgovorna oseba delodajalca, pri katerem je bil javni uslužbenec zaposlen večji del ocenjevalnega obdobja, mora javnega uslužbenca oceniti in mu izročiti kopijo ocene, originali ocene ostanejo v personalni mapi javnega uslužbenca pri prejšnjem delodajalcu,
odgovorna oseba delodajalca mora v primeru, ko je javni uslužbenec pri enem delodajalcu zaposlen manj kot šest mesecev in se zaposli pri drugemu delodajalcu v javnem sektorju, izvesti postopek ocenjevanja in podati oceno za obdobje, ko je javni uslužbenec delal pri tem delodajalcu,
delodajalec, pri katerem javni uslužbenec izpolni pogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge ocen predhodnih delodajalcev javnega uslužbenca in na tej podlagi določiti oceno javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju,
če je javni uslužbenec pri delodajalcu premeščen oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ga oceni oseba, ki mu je bila zadnja nadrejena v ocenjevalnem obdobju,
če nadrejeni spremlja delo javnega uslužbenca pretežni del ocenjevalnega obdobja in ga pred začetkom izvedbe postopka ocenjevanja javnih uslužbencev (to pomeni pred 1. 1. v koledarskem letu) nadomesti drugi nadrejeni, mora nadrejeni, ki je pretežni del ocenjevalnega obdobja spremljal delo javnega uslužbenca, v celoti izpolniti ocenjevalni list in javnemu uslužbencu določiti tako imenovano “delno oceno”. S to oceno se javnega uslužbenca ne seznani, pač pa je ta “delna ocena” v pomoč aktualnemu nadrejenemu, ki mora izvesti postopek ocenjevanja javnega uslužbenca,
odgovorna oseba javnega uslužbenca za posamezno ocenjevalno obdobje oceni za delovno mesto, ki ga javni uslužbenec zaseda ob preteku ocenjevalnega obdobja, torej za delovno mesto, ki ga je zasedal 31. 12.,
če ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dve ali več delovnih mest pri istem delodajalcu, odgovorna oseba oziroma delodajalec oceni javnega uslužbenca za vsako posamezno delovno mesto; prav tako se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje izvede za vsako delovno mesto posebej,
če ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih, potem vsak delodajalec oceni javnega uslužbenca za delo na delovnem mestu, na katerem opravlja delo pri posameznem delodajalcu.

7. Kako se ocenjuje

Določijo se ocene po elementih delovne uspešnosti, nato se določi skupna ocene delovne uspešnosti za ocenjevalno obdobje,

ocena se določi na ocenjevalnem listu, ki je priloga uredbe, ki ureja napredovanje v plačne razrede,
ocene so: odlično (5), zelo dobro (4), dobro (3), zadovoljivo (2), nezadovoljivo (1), na ocenjevalnem listu se doda še pisna utemeljitev ocene

Za javnega uslužbenca je treba izpolniti ocenjevalni list, v katerem je treba navesti:

ime in priimek javnega uslužbenca,
oceno javnega uslužbenca,
ocenjevalno obdobje,
utemeljitev ocene, ki mora slediti najprej opredelitvi ocene, nelogično bi namreč bilo, da bi bil javni uslužbenec ocenjen z oceno »odlično«, v pisni utemeljitvi ocene pa bi bilo navedeno, da je njegovo delo »zelo dobro in nad pričakovanji«, pri takšni oceni se bi ob morebitnem inšpekcijskem nadzoru lahko postavilo vprašanje njene veljavnosti; nato pa mora pisna utemeljitev ocene slediti podrobnejšim elementom, ki so določeni za vsak kriterij,
ocenjevalni list morata podpisati ocenjevalec in javni uslužbenec, ki ga podpiše takrat, ko je seznanjen z oceno, napisati je treba tudi datum seznanitve. Podpisan ocenjevalni list, iz česar je razviden tudi datum seznanitve javnega uslužbenca z oceno, je dokaz, da je ocena javnega uslužbenca veljavna in jo je v nadaljevanju možno uporabiti pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred. Če javni uslužbenec seznanitve z oceno noče potrditi s podpisom, potem je to treba zabeležiti, in sicer tako, da se na ocenjevalnem listu navede kot uradni zaznamek, ocenjevalni list pa se, enako kot v drugih primerih, shrani v personalni mapi.

Preizkus ocene

1. Rok za zahtevo za preizkus ocene in komisija za preizkus ocene

uslužbenec lahko zahteva preizkus ocene v roku 8 dni od seznanitve z oceno,
delodajalec mora imenovati komisijo v roku 15 dni od zahteve za preizkus ocene,
komisijo za preizkus ocene sestavljajo trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus ocene,
v komisijo so lahko imenovani tudi javni uslužbenci drugega proračunskega uporabnika, kar omogoči ustrezno imenovanje komisije in izvedbo preizkusa ocene tudi v manjših delodajalcih oziroma pri tistih, kjer je manj javnih uslužbencev z enako izobrazbo,

2. Postopek preizkusa ocene

nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, imata pravico do udeležbe v postopku preizkusa ocene, zato komisija na sejo pisno vabi javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus ocene, in nadrejenega, ki ga je javnega uslužbenca ocenil,
javnega uslužbenca lahko zastopa reprezentativen sindikat, lahko pa ga zastopa tudi odvetnik, komisija za preizkus ocene pa sama odloči, kako oziroma v kakšnem obsegu bo sodeloval v postopku preizkusa ocene,
komisija opravi preizkus ocene oziroma naloži delodajalcu, da javnega uslužbenca oceni, najkasneje v 15 dneh od imenovanja,
komisija se seznani z gradivom, to pomeni z oceno in z obrazložitvijo ocene ter z drugimi gradivi, ki so ji bila predložena, in nato zasliši javnega uslužbenca in njegovega nadrejenega, če sta prisotna na seji,
o preizkusu ocene se vodi zapisnik,
komisija pred odločanjem ugotovi, ali so bili pri ocenjevanju javnega uslužbenca upoštevani vsi kriteriji, ki jih določa Uredba o napredovanju javnih uslužbencev in se na navedene kriterije lahko opre tudi pri sprejemu svoje odločitve,
komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom, in sicer lahko oceno potrdi, lahko pa jo tudi spremeni; svojo odločitev mora obrazložiti in javnemu uslužbencu izdati sklep ter ga v vednost posredovati tudi njegovemu nadrejenemu,
odločitev komisije je dokončna, zoper dokončno odločitev komisije pa lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

3. Veljavnost ocene

veljavna je ocena, s katero je bil seznanjen javni uslužbenec,
pri zahtevi za preizkus ocene je veljavna ocena, ki jo določi komisija in je javnemu uslužbencu vročena.

VDSS sodba Pdp 407/2016:

Standard obrazloženosti ocene dobro, ki pomeni delo v skladu s pričakovanji (šesti odstavek 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede), je nižji od standarda obrazloženosti nižjih (zadovoljivo oziroma nezadovoljivo) oziroma višjih (odlično oziroma zelo dobro) ocen. Ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, saj ima javni uslužbenec možnost zahtevati preizkus ocene še pred komisijo. Od delodajalca se zato zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, pri čemer pa ne zadostuje le prepis definicije posamezne ocene, kot izhaja iz zakonodaje. Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi še v sodnem postopku.Zmotno je stališče pritožbe, da komisija za preizkus ocene nima pristojnosti na novo ocenjevati delovne uspešnosti oziroma drugače oceniti javnega uslužbenca. Peti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da jo bodisi spremeni, bodisi potrdi (meritorna odločitev), ne pa, da razveljavi odločitev odgovorne osebe in vrne zadevo v ponovno odločanje.

4. Zahteva za ocenitev

Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev (to je 15. marec), zahteva, da se ga oceni.

PRAVNO VARSTVO ZOPER OCENO:

javni uslužbenec zoper oceno komisije uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja (sedmi odstavek 17. a člena ZSPJS),
če delodajalec javnega uslužbenca v roku 15 dni od imenovanja komisije ne oceni, lahko javni uslužbenec neposredno uveljavlja sodno varstvo (osmi odstavek 17. a člena ZSPJS),
če komisija, imenovana za preizkus ocene, preizkusa ocene ne opravi, lahko javni uslužbenec, naslovi na delodajalca zahtevo za odpravo kršitev (200. člen ZDR-1),
če delodajalec kršitve ne odpravi v predpisanem roku, lahko javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo.

Sodna praksa

VDSS Sodba Pdp 736/2016:

V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se osredotočajo na posamezne elemente delovne uspešnosti, in s katerimi si tožnica prizadeva dokazati, da je svoje delo opravljala visoko nadpovprečno, pritožbeno sodišče odgovarja, da je ocena delovne uspešnosti sicer res sestavljena iz posameznih elementov, da pa ne gre za matematično vrednotenje teh elementov, niti ne more biti v pristojnosti sodišča presoja, ali je opravljanje določenih konkretnih del in nalog pomeni visoko nadpovprečno delo tožnice. Ocena sodišča je omejena izključno na presojo ustrezne uporabe posameznih kriterijev iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ne more pa nadomestiti subjektivne ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča ocena delovne uspešnosti tožnice za sporno leto, objektivna.

VDSS sodba Pdp 1616/2014

Sodišče je pri presoji pravilnosti ocene javnega uslužbenca omejeno izključno na presojo pravilnega vrednotenja posameznih kriterijev, kot so predpisani in ne more nadomestiti ocene nadrejenega o tem, kakšen je prispevek posameznega uradnika k delovanju organa, saj sodišče dela organa ne pozna. Kljub sprejetim smernicam in usmeritvam tožena stranka pri ocenjevanju tožnikovega dela za leto 2011 ni dokazala, da je upoštevala predpisane kriterije. Ker izpodbijana ocena tožnikovega dela za leto 2011 (ocena „prav dobro“) ni bila rezultat kompromisa nadrejenih delavcev tožnika v spornem času in nadrejeni delavec, ki je tožnika ocenjeval, ni upošteval predpisanih kriterijev, ocena „prav dobro“ ni objektivna. Tožnikovo delo je bilo vrhunsko, na odličnem nivoju, pravočasno in je tožnik izdal popolne pisne izdelke, to pa ustreza določbam Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede za oceno „odlično“. Za oceno „odlično“ je potrebno doseči nadpovprečne rezultate in opraviti delo visoko nad pričakovanji ter se odlikovati po izjemni samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti. Tožnikovo delo je ustrezalo tem kriterijem. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o oceni tožnikovega dela za leto 2011 utemeljen.

VDSS sodba Pdp 97/2015

Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi v sodnem postopku in mu ni mogoče naložiti, naj javnega uslužbenca ponovno oceni zgolj na podlagi ugotovitve, da mu ni v zadostni meri in dovolj natančno pojasnil dane ocene glede na kriterije iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS.

Tožena stranka je pri določitvi ocene tožnikovega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno zelo dobro. Tožnik je svoje delo opravljal zelo kvalitetno in je dosegal delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja. Ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, saj odličnost pomeni nadpovprečne, izstopajoče, vrhunske rezultate, teh pa v dokaznem postopku ni uspel dokazati. Zato je ocena delovne uspešnosti tožnika za leto 2011 pravilna in zakonita.

Napredovanje v višji plačni razred

1. Odločanje o napredovanju

O napredovanju v višji plačni razred na delovnem mestu ali v nazivu odloča pristojni organ oziroma predstojnik, ki najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje,
predstojnik oziroma odgovorna oseba je oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca.

2. Število napredovanj

Javni uslužbenec lahko na delovnih mestih, kjer je mogoče napredovanje v višji naziv, v posameznem nazivu napreduje za največ za pet plačnih razredov,
če z napredovanjem na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v nazivih, z napredovanjem v nazive v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, potem je v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov,
razpon oziroma plačni razred, v katerega je največ možno napredovati, je razviden v kolektivnih pogodbah oziroma uredbi, v katerih so delovna mesta in nazivi uvrščeni v plačne razrede

Primer:

149	D027030	UČITELJ	VII/2	1	UČITELJ SVETNIK	41	46
150	D027030	UČITELJ	VII/2	2	UČITELJ SVETOVALEC	38	43
151	D027030	UČITELJ	VII/2	3	UČITELJ MENTOR	35	40
152	D027030	UČITELJ	VII/2	4	UČITELJ	32	37

J026026

TAJNIK VIZ VI

3. Napredovalno obdobje:

napredovalno obdobje se ne prekine, če javni uslužbenec spremeni delovno mesto v javnem sektorju, in sicer se ne prekine v primeru:
napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje,
napredovalno obdobje po zakonu je čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe, če javni uslužbenec zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini alli če javni uslužbenec zasede na istovrstno oziroma sorodno delovno mesto v različnih plačnih podskupinah,

POMEMBNO:

V primeru prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju se napredovalno obdobje prekine in začne znova teči z dnem ponovne zaposlitve v javnem sektorju.

Ocene, pridobljene pred prekinitvijo delovnega razmerja v javnem sektorju, ugasnejo in se ne upoštevajo za ugotavljanje pogojev za napredovanje v plačni razred po ponovni sklenitvi delovnega razmerja v javnem sektorju.

4. Posebnosti v zvezi z ureditvijo napredovanja

Če je osnovna plača javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu, za katerega nima predpisane oziroma zahtevane izobrazbe, določena v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS z odbitkom plačnih razredov, javni uslužbenec lahko ob izpolnjenih pogojih napreduje,
javni uslužbenci iz plačne skupine B ne napredujejo v višji plačni razred, njihov plačni razred je namreč določen skladno z uredbo, ki ureja plače direktorjev, ne glede na to, da ne napredujejo, jih je treba ocenjevati,
javni uslužbenci na vodstvenih delovnih mestih, ki so uvrščena v plačne razrede s kolektivnimi pogodbami, uredbami oziroma splošnimi akti, napredujejo za največ deset plačnih razredov.

5. Pogoji za napredovanje

Javni uslužbenec napreduje vsaka 3 leta za en ali dva plačna razreda, če so izpolnjeni predpisani pogoji (napredovalno obdobje, ustrezno število točk na podlagi ocen, ki jih določa uredba v 5. členu).

Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja, v katerem je javni uslužbenec dosegel tri ocene, na podlagi katerih izpolnjuje pogoje za napredovanje.

Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže 3 ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje, to pomeni, da seštevek treh ocen pomeni število točk, ki je kot pogoj določeno za napredovanje, pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje se upoštevajo 3 najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.

Za en plačni razred napreduje javni uslužbenec, ki v napredovalnem obdobju doseže:

ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,
ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,
ob petem najmanj 13 točk,
ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

Javni uslužbenec, ki izpolnjuje predpisane pogoje, lahko napreduje za največ dva plačna razreda, če:

ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk,
ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

Za javnega uslužbenca, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto, javni uslužbenec napreduje za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

6. Napredovanje v višji plačni razred

DEo 15. marca 2019 je treba preveriti izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred, in sicer tako, da:

se najprej preveri napredovalno obdobje, ali so potekla 3 leta od zadnjega napredovanja,
se preveri število točk, pri čemer se izpolnjevanje pogojev za napredovanje v višji plačni razred ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen,

Če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za napredovanje v višji plačni razred, ga delodajalec obvesti s pisnim obvestilom o:

napredovanju,
številu plačnih razredov napredovanja in
o plačnem razredu osnovne plače,

POMEMBNO:

Če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za napredovanje v višji plačni razred, potem napreduje, napredovanje ni odvisno od presoje ali odločitve delodajalca.

Prav tako javni uslužbenec, ki ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje, izpolni pogoje za napredovanja za dva plačna razreda, napreduje in tudi v tem primeru napredovanje ni odvisno od odločitve sli presoje delodajalca.

Delodajalec hkrati z obvestilom o napredovanju javnemu uslužbencu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi:

obvestilo in pisni predlog aneksa morata biti javnemu uslužbencu izročena najkasneje 15 dni po roku za preverjanje izpolnjevanja pogojev (to je 15. marec), kar pomeni, da je treba obvestilo o napredovanju in pisni predlog aneksa h pogodbi o zaposlitvi javnemu uslužbencu posredovati najkasneje do konca marca,
javni uslužbenec, ki napreduje v višji plačni razred s 1. 4., pridobi pravico do plače iz naslova tega napredovanja s 1. decembrom.

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.