V primeru pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki na podlagi koncesije ministrstva, pristojnega za delo, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu (v nadaljevanju: delodajalec za zagotavljanje dela) delodajalcu, delavec dela nikoli ne opravlja pri svojem delodajalcu, pač pa vedno drugje, pri tako imenovanem uporabniku. Takšna oblika »najemanja« delavcev je za uporabnika lahko zanimiva, saj ga razbremenjuje vseh problemov v zvezi s kadrovanjem, zaposlovanjem in odpuščanjem.

Delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in uporabnik ne sme uporabljati dela napotenih delavcev:

• v primerih, ko bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo,
• v primerih, ko je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu pri njem zaposlenih delavcev,
• v primerih, ko gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti, ter
• v drugih primerih, ki se lahko določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, če zagotavljajo večje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev.

Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Omejitev iz tega odstavka se ne uporablja za uporabnika – manjšega delodajalca.

Uporabnik mora pred sklenitvijo in v času izvajanja dogovora, ki ga ima sklenjenega z delodajalcem za zagotavljanje dela v roku osmih dni delodajalca za zagotavljanje dela seznaniti z obstojem oziroma nastankom okoliščin iz prve in druge alineje drugega odstavka 59. člena ZDR-1.

Če sindikat oziroma svet delavcev ali delavski zaupnik pri uporabniku zahteva, ga mora uporabnik enkrat letno obveščati o razlogih za uporabo dela napotenih delavcev in njihovem številu.

Novost ZDR-1 je poudarek, da se pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem za zagotavljanje dela praviloma vedno sklene za nedoločen čas. Izjemoma se lahko sklene za določen čas zgolj v primeru, če so pri uporabniku podani zakonski pogoji za delovno razmerje za določen čas in ob upoštevanju časovnih omejitev sklepanja pogodb za določen čas.

Delodajalec za zagotavljanje dela bo tako moral sklenitev pogodbe o zaposlitvi utemeljevati s tem, da je pri uporabniku podan razlog, da se sklene delovno razmerje za določen čas.

Agencije za zaposlovanje, katerih dejavnost je zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu, so bile po predhodni zakonodaji pri trajanju zagotavljanja tega dela drugim delodajalcem časovno omejene. Po ZDR-1 teh časovnih omejitev ni več.

Posebne varovalne določbe so namenjene tudi varnosti in zdravju pri delu ter plači delavca, ki v času opravljanja dela ne sme biti nižja od plače, ki jo mora uporabnik zagotavljati svojim zaposlenim v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ki ga zavezujejo.

Poudariti je treba, da je malo možnosti za uporabo tega instituta v javnem sektorju, zato pogoji takšne pogodbe niso podrobneje obrazloženi.