Iz podčrtanega teksta pete alineje prvega odstavka 26. člena ZDR-1 je razvidno, da bi bilo možno brez javne objave zaposliti osebo, ki je pri delodajalcu zaposlena za določen čas, vendar je treba upoštevati, kakšen je razlog zaposlitve za določen čas. Če je bila oseba zaposlena za določen čas za nadomeščanje odsotne delavke, potem zaposlitev za nedoločen čas brez javne objave ni možna, če pa je razlog zaposlitve za določen čas drug, potem bi bila možna zaposlitev za nedoločen čas brez javne objave.

Iz besedila ZDR-1 izhaja, da bi bila v primeru, ki ga določa zakon, možna zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu zaposlena za določen čas. To pomeni, da mora biti oseba v delovnem razmerju pri delodajalcu za določen čas in v takem primeru bi jo ob izpolnjenih pogojih iz ZDR-1 bilo možno zaposliti za nedoločen čas.

Oseba, ki je sicer bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas in ji je pogodba o zaposlitvi prenehala, pa je v razmerju do delodajalca v enakem položaju kot vsi drugi – to pomeni, da je treba za zaposlitev za nedoločen čas objaviti prosto delovno mesto in ta oseba se lahko enako kot drugi iskalci zaposlitve na to delovno mesto prijavi.

Osebe, ki ji je pogodba o zaposlitvi prenehala pred možno novo zaposlitvijo za nedoločen čas, torej v nobenem primeru ni možno brez objave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje in pri delodajalcu zaposliti za nedoločen čas.

Glede ponovne zaposlitve druge osebe za določen čas pa je treba upoštevati, da je zaposlitev za določen čas možna iz razlogov, ki jih ZDR-1 določa v 54. členu.

Preveriti pa je treba tudi področne zakone in kolektivno pogodbo, ki velja za delodajalca, če morebiti ne vsebujejo dodatnih razlogov za zaposlitev za določen čas.