Prenehanje pogodbe o zaposlitvi in odpoved pogodbe o zaposlitvi

Posebnost po ZOFVI – pritožba na svet javnega zavoda pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi in odpovedi pogodbe o zaposlitvi

ZOFVI delavcem na področju vzgoje in izobraževanja daje pravico, da na svet javnega vrtca oziroma šole vložijo pritožbo, kadar delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katere od njihovih pravic iz delovnega razmerja, ZDR-1 pa za takšne primere napotuje na sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ne glede na dodatno možnost pravnega varstva, ki je urejena v 48. členu ZOFVI, pa lahko delavec svoje pravice uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z 204. členom ZDR-1, kar pomeni, da postopek pred svetom javnega vrtca oziroma šole ni procesna predpostavka za vložitev neposredne tožbe na delovno sodišče.

Pristojnost sveta javnega vrtca oziroma šole, da odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, je določena v 1. odstavku 48. člena ZOFVI. Delavec lahko na svet javnega vrtca oziroma šole vloži pritožbo v primeru nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa tudi v drugih primerih, kadar lahko v skladu z ZDR-1 zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem (npr. glede nezakonitosti drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, glede odločitve o disciplinski odgovornosti delavca, kadar je bila pri izbiri kandidatov za zaposlitev kršena zakonska prepoved diskriminacije).

Če se delavec odloči, da bo na svet javnega vrtca ali šole vložil dopustno pritožbo, mora to storiti v roku osem dni od dneva, ko v skladu z ZDR-1 teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, ta rok v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali glede odločitve o disciplinski odgovornosti delavca teče od dneva vročitve odpovedi oz. odločbe oziroma od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice.

Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.

Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta javnega zavoda oziroma šole oziroma ta ne odloči v roku 30 dneh od vložitve pritožbe, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Vrste odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1

redna odpoved, to je odpoved z odpovednim rokom, ki jo lahko odpove delavec brez obrazložitve, delodajalec pa mora svojo odpoved obrazložiti in dokazati utemeljenost odpovednega roka ter
izredna odpoved brez odpovednega roka, ki se lahko odpove v primerih, določenih v zakonu, izredna odpoved učinkuje z vročitvijo odpovedi drugi stranki, dokazno breme je na strani stranke, ki pogodbo o zaposlitvi izredno odpoveduje.

Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, je delodajalec na zahtevo delavca dolžan vrniti delavcu vse njegove dokumente in mu izdati tudi potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal (v potrdilu delodajalec ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi).

Pomembno: Nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem ali pa večjemu številu delavcev ima lahko za posledico veliko škodo, če se v sodnem postopku po večletnem sodnem postopku ugotovi, da delodajalec mora delavce ponovno sprejeti v delovno razmerje in jim zagotoviti vse pravice za čas, ko niso delali (plačo, prispevke in drugo), zato je pomembno, da direktor poskrbi, da je odpoved podana v zakonskih primerih in na predpisan način.

Oblika in vsebina odpovedi

Odpoved (redna ali izredna) mora biti pisna in vročena osebno stranki, ki se ji pogodbo o zaposlitvi odpoveduje.

Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi:

pisno obrazložiti dejanski odpovedni razlog ter
opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve (2. odst. 87. člena ZDR-1).

V skladu z drugim odstavkom 131. člena Zakona o urejanju trga dela se mora v evidenco iskalcev zaposlitve najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski pošti prijaviti delavec, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.

Novost ZDR-1 je ureditev vročanja, ki je po prejšnji ureditvi bila urejena dokaj togo. Po spremenjenem 88. členu se lahko vroča na enega izmed naslednjih načinov:

praviloma osebno v prostorih delodajalca Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, tudi če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

s priporočeno pošiljko s povratnico. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, delodajalcu pa na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.

z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu a ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Če delodajalec na naslovu ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.

Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom.

Pomembno: Če delodajalec ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (87. člen) ali delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z 88. členom ZDR-1, se z globo od 3.000 do 20.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa se kaznuje z globo od 450 do 2.000 evrov.

Če delodajalec delavca ne obvesti o pravnem varstvu ali pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom 87. člena ZDR-1, se z globo od 750 do 2.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa se kaznuje z globo od 100 do 800 evrov.

Odpovedni roki

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki je določen v ZDR-1, aktu ali v kolektivni pogodbi.

Po ZDR-1 so odpovedni roki:

če pogodbo redno odpoveduje delavec:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega leta zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.

če pogodbo odpoveduje delodajalec iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.

Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

če pogodbo odpoveduje delodajalec iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.

Za dobo zaposlitve pri delodajalcu se šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih.

V 64. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je dolžina odpovednega roka posebej določena in je odvisna od zahtevnosti dela:

za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti – 1 mesec,
za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti – 2 meseca,
za delavce VI. in VII. skupine zahtevnosti – 3 mesece,
za delavce VIII. in IX. skupine zahtevnosti – 4 mesece.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. Delavec in ravnatelj zavoda se lahko s pisnim sporazumom dogovorita o krajšem odpovednem roku.

Opomba: V 64. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja, sicer posebej ni določeno, ali daljši odpovedni rok velja za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali delodajalca. Zato je treba to posebno določbo uporabljati tako za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti kot tudi za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Omejitev predstavlja 94. člen ZDR-1 za primer redne odpovedi s strani delavca, ki določa, da je s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 60 dni. Navedeno pomeni, da je ne glede na zahtevnost dela odpovedni rok v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca lahko največ 60 dni (kar velja tako za delavce IV., V., VI., VII, VIII. in IX skupne zahtevnosti).

Odpravnina

ZDR-1 predvideva pravico delavca do odpravnine v primerih:

odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga,
odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razloga nesposobnosti,
zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca (v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče) ali v primeru potrjene prisilne poravnave ter
v primeru izredne odpovedi, ki jo poda delavec, ker delodajalec krši obveznosti.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini (108. člen ZDR-1):

1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let;

če ni s kolektivno pogodbo določena višja odpravnina.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Pomembno: Če delodajalec delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine v skladu s 108. členom ZDR-1, se z globo od 750 do 2.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, odgovorno osebo delodajalca pa se kaznuje z globo od 100 do 800 evrov.

Novost ZDR-1 je, da predvideva tudi odpravnino v primeru prenehanje pogodbe za določen čas.

Pravico do odpravnine ima tako tudi delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za:

nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma
prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih oziroma v obdobju dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.

Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi druge sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas izplača za ves čas zaposlitve za določen čas pri tem delodajalcu. V tem primeru ne velja omejitev iz petega odstavka 55. člena ZDR-1.

Delavec pa nima pravice do odpravnine v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Glede posebnosti višine odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov glejte 40. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.