Javnost plač

Podatke o plačah je torej treba posredovati skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju. Minister je v zvezi s tem sprejel poseben pravilnik¹, ki določa metodologijo za posredovanje podatkov o plačah. Na podlagi metodologije, določene s pravilnikom, je oblikovan informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (s kratico: ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, kamor je treba posredovati podatke o plačah v javnem sektorju. Tako so na spletni strani AJPES (rubrika: druge objave, plače v javnem sektorju – izplačane plače v javnem sektorju) na razpolago podatki o izplačanih plačah po posameznih proračunskih uporabnikih, s čimer je zagotovljena tudi javnost plač. Upoštevaje specifičnost nalog pa določbe glede zagotavljanja javnosti plač ne veljajo za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.

Hkrati pa je treba upoštevati, da so ne glede na določbo o javnosti plač iz prvega odstavka 38. člena ZSPJS javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

Natančneje pa javnost plač ureja 38. člena ZSPJS:

38. člen
(javnost plač v javnem sektorju)

(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

(2) Uporabniki proračuna so podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

(3) Uporabniki proračuna lokalne skupnosti so dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti.

(4) Podatki se posredujejo Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.

(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

ZSPJS pa določa tudi pristojnost za nadzor nad izvajanjem samega zakona, in sicer določa, da nadzor opravlja:

• ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju,
• ministrstvo, pristojno za posamezno področje, ter
• ministrstvo, pristojno za finance, v okviru proračunskega nadzora.

Novost, ki jo v zvezi s tem nadzorom določa sprememba ZSPJS, se nanaša na rok glede izvedbe nadzora po prejeti pobudi. ZSPJS namreč določa, da v primeru prejete pobude za izvedbo nadzora ministrstvo izvede nadzor najkasneje v roku dveh mesecev od prejema pobude za izvedbo nadzora oziroma v tem roku odstopi zadevo drugemu pristojnemu ministrstvu oziroma pristojni inšpekciji, če samo ni pristojno za nadzor. O odstopu pobude za nadzor drugemu ministrstvu ali inšpekciji ministrstvo, ki je pobudo prejelo, obvesti pobudnika nadzora.

V okviru nadzora pristojna ministrstva preverjajo pravilnost in zakonitost vzpostavitve oziroma prehoda na nov plačni sistem, pri čemer je posebna pozornost namenjena naslednjim aktivnostim:

• pravilni uporabi ZSPJS, na njegovi podlagi izdanim predpisom, kolektivne pogodbe za javni sektor in panožne kolektivne pogodbe oziroma aneksa k veljavni kolektivni pogodbi za določeno področje ali dejavnost,

• pravilni uporabi delovnih mest iz ustrezne kolektivne pogodbe ali uredbe vlade, saj je uporaba delovnih mest iz druge kolektivne pogodbe možna le izjemoma, če gre za delovno mesto, ki je značilno za določeno dejavnost, treba pa ga je uporabiti tudi v drugi dejavnosti, glede oblikovanja sistemizacije delovnih mest je treba opozoriti še na določbo četrtega odstavka 13. člena ZSPJS, ki se glasi:

13. člen

(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

Ta določba pomeni, da je možno v primerih, ko sistemizacija vsebuje delovno mesto, ki je značilno za drugo dejavnost, uporabiti uvrstitev v plačni razred iz ustreznega akta, ki ureja uvrstitev takega delovnega mesta v drugi dejavnosti, pri tem pa je seveda treba povzeti delovno mesto v celoti, kar pomeni tudi s pogoji za zasedbo in morebitnimi drugimi pogoji glede napredovanja v nazive. Konkretno to pomeni, da ni dopustno oziroma je v nasprotju z zakonom določanje delovnih mest iz druge plačne skupine iz razloga, ker so nekatera, po poimenovanju in deloma po vsebini podobna delovna mesta v drugi kolektivi pogodbi, uvrščena v višji plačni razred,

• pravilni sistemizaciji delovnih mest v delu, ki se nanaša na vsebino in obseg nalog posameznega uporabnika proračuna ter upoštevaje strukturo in število zaposlenih javnih uslužbencev, prehod na nov plačni sistem namreč ni bil namenjen višanju zahtevnosti posameznih delovnih mest ne glede na izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest,

• • šifro proračunskega uporabnika (državnega organa, lokalne skupnosti ali javnega sklada, javne agencije ali javnega zavoda) in šifro notranje organizacijske enote,
  • naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote,
  • plačno podskupino, določeno v prvem odstavku 7. člena ZSPJS,
  • šifro delovnega mesta, določeno v aktu oziroma v kolektivni pogodbi oziroma v aneksu, kjer so delovna mesta uvrščena v plačne razrede,
  • ime delovnega mesta,
  • tarifni razred delovnega mesta,
  • šifro naziva, kjer nazivi obstajajo,
  • ime naziva, kjer nazivi obstajajo,
  • plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva in
  • število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu.

V okviru nadzora torej pristojna ministrstva, vsako v okviru svojih, z zakonom določenih pristojnosti, preverjajo pravilnost in zakonitost prehoda na nov plačni sistem kot tudi pravilnost izvajanja sistema plač v javnem sektorju na področju, za katerega so pristojna.

Inšpekcijski nadzor nad sistemom plač v javnem sektorju

Bistvena novost na področju sistema plač v javnem sektorju pa je uvedba inšpekcijskega nadzora nad sistemom plač v javnem sektorju, ki je bil uveden s spremembo ZSPJS², določbe glede inšpekcijskega nadzora pa se uporablja od 1. novembra 2010. V okviru določb glede inšpekcijskega nadzora je določen način dela inšpektorja, prav tako zakon določa pooblastila in ukrepe inšpektorja in seveda tudi kazenske določbe.

Inšpekcijski nadzor na področju sistema plač v javnem sektorju v skladu z zakonom pomeni:

• nadzor nad izvajanjem določb ZSPJS,
• nadzor nad izvajanjem izvršilnih predpisov, sprejetih na podlagi ZSPJS,
• nadzor nad izvajanjem kolektivnih pogodb in
• nadzor nad izvajanjem splošnih aktov delodajalca v delu, kjer ti akti urejajo plače funkcionarjev in javnih uslužbencev.

Za izvajanje nadzora so pristojni inšpektorji za plače v javnem sektorju, ki delujejo v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev v Inšpektoratu za javno upravo, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za javno upravo³. Sicer pa inšpekcijski nadzor opredeljuje 43. a člen ZSPJS:

43. a člen
(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, v delu, kjer se urejajo plače funkcionarjev in javnih uslužbencev, opravljajo inšpektorji za plače v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu inšpektorji) v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.

Način dela inšpektorja

Kot že rečeno, ZSPJS določa tudi način dela inšpektorja, pri čemer določa, da inšpektor o opravljenem pregledu sestavi zapisnik, v katerem navede ugotovitve. Ta zapisnik najkasneje v tridesetih dneh od opravljenega inšpekcijskega pregleda posreduje predstojniku organa oziroma poslovodnemu organu javnega zavoda, v katerem je bil opravljen nadzor, prav tako pa zapisnik posreduje tudi ministru, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju. Zakon določa tudi, da se lahko o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora obvesti tudi osebo, ki je podala prijavo za izvedbo nadzora, če to zahteva.

ZSPJS posebej določa pooblastila inšpektorja, kar je pomembno tako z vidika inšpektorja kot tudi z vidika uporabnika proračuna, pri katerem inšpektor izvaja inšpekcijski nadzor. V skladu z zakonom ima tako inšpektor pravico vstopiti v prostore organa ali osebe javnega prava, kjer bo izvedel nadzor, ter pogledati vso dokumentacijo in evidence podatkov v zvezi s plačami. Uporabnik proračuna, pri katerem poteka inšpekcijski nadzor, pa mora inšpektorju zagotoviti pogoje za delo (na primer prostor) in vse informacije, ki jih inšpektor potrebuje za nemoteno izvajanje nadzora. V zvezi s pooblastili inšpektorja je treba opozoriti tudi na določbo zakona, ki mu omogoča pridobivanje in uporabo osebnih in drugih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk podatkov, ki so potrebni za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Sicer pa pooblastila inšpektorja natančneje opredeljuje 43. c člen ZSPJS:

43. c člen
(pooblastila inšpektorja)

(1) Inšpektor ima pooblastilo vstopiti v prostore uporabnika proračuna in vpogledati v vso dokumentacijo in v evidence podatkov v zvezi s plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev. Uporabnik proračuna mora inšpektorju zagotoviti pogoje za delo in informacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2) Inšpektor ima pooblastilo pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

V skladu s pooblastili glede izvedbe inšpekcijskega nadzora in posledično upoštevaje ugotovitve v okviru izvedenega nadzora lahko inšpektor, če ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti, povezane z izvajanjem ZSPJS, na njegovi podlagi izdanih predpisov, in kolektivnih pogodb ter splošnih aktov delodajalca, predstojniku oziroma poslovodnemu organu odredi ukrepe, ki so potrebni za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Ukrepi, ki jih lahko odredi inšpektor, so torej določeni z zakonom. V skladu z zakonom lahko torej inšpektor odredi:

• izdajo individualnega akta, ki javnemu uslužbencu zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca,

• da predstojnik javnega uslužbenca pisno seznani z njegovo oceno in z utemeljitvijo ocene oziroma, da ga pisno seznani o razlogih za neocenitev skladno s prvim odstavkom 17. a člena ZSPJS.

V skladu z določbami glede inšpekcijskega nadzora so dopolnjene tudi kazenske določbe ZSPJS, in sicer zakon določa, da se z globo 500 evrov kaznuje za prekršek odgovorno osebo uporabnika proračuna, ki:

• ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore,
• ne omogoči inšpektorju ustreznih pogojev za delo, ali
• ne zagotovi dostopa do dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora (gre za pooblastila inšpektorja iz 43.c člena ZSPJS),
• ne spoštuje odrejenih ukrepov inšpektorja, določenih v 43. č členu ZSPJS.

Globo za prekršek, vezan na nespoštovanje odrejenih ukrepov inšpektorja iz 43. č člena ZSPJS, se lahko izreče večkrat zaporedoma.

Z dopolnitvijo ZSPJS z določbami glede inšpekcijskega nadzora na področju sistema plač v javnem sektorju je torej omogočen ustrezen nadzor nad izvajanjem sistema in nad uporabo določb ZSPJS, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter kolektivnih pogodb v praksi. Glede na kazenske določbe zakona in določene globe je torej v praksi pri določanju sistemizacije delovnih mest in pri uporabi delovnih mest in nazivov ter seveda pri določanju plače javnim uslužbencem treba slediti določbam zakona, izvršilnih predpisov in splošnih aktov ter kolektivnih pogodb.

Zapisniki o opravljenih inšpekcijskih nadzorih

Nekatere odločitve v nadzorih lahko najdete na: http://www.mju.gov.si/si/o_ministrstvu/inspektorat_za_javni_sektor_organ_v_sestavi/zapisniki_o_opravljenih_inspekcijskih_nadzorih/