JEDRO ODLOČITVE:

Niti ZSPJS niti Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne določata formalnosti postopkovne narave, po katerih naj bi tekel postopek preizkusa ocene pred komisijo. Preizkus ocene pred komisijo ni podvržen procesnim pravilom, kot veljajo za postopek pred sodiščem. Veljavni predpisi tudi ne določajo, da mora pri preizkusu ocene komisija javnemu uslužbencu v okviru pravice do udeležbe omogočiti še dodaten rok, da se opredeli do morebitne dopolnitve obrazložitve ocene.

Namen določbe tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS o pravici javnega uslužbenca, da se udeleži seje komisije, ki oceno delovne uspešnosti na njegovo zahtevo preizkuša, je v tem, da se mu zagotovi možnost udeležbe in s tem tudi možnost izjave o oceni, oziroma da se mu zagotovi možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni.

Iz obrazložitve:

ZSPJS v 17. členu določa pogoje za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred. Po prvem odstavku navedenega člena je pogoj za to napredovanje delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju, ki se ocenjuje glede na kriterije, določene v tem odstavku. Po drugem odstavku tega člena se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje po tem zakonu za javne uslužbence v organih državne uprave, v upravah lokalnih skupnosti, v pravosodnih organih, v javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna določi z uredbo vlade. Na podlagi te določbe je Vlada RS izdala Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08 in nadalj.; Uredba), ki je v Prilogi III med drugim tudi podrobneje opredelila kriterije po elementih delovne uspešnosti, ki jih sicer določa prvi odstavek 17. člena ZSPJS. Iz četrtega odstavka 4. člena Uredbe izhaja, da mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni delavec izpolniti Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju (katerega vsebina je določena v Prilogi I Uredbe) ter javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in z utemeljitvijo. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožena stranka vse te obveznosti izpolnila. Drugih določb v zvezi z obveznostjo delodajalca glede zagotavljanja pravic javnega uslužbenca v postopku ugotavljanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca Uredba ne vsebuje.

Preizkus ocene je opredeljen v 17.a členu ZSPJS. Iz prvega odstavka te določbe med drugim izhaja, da lahko javni uslužbenec, ki se ne strinja z oceno, v osmih delovnih dneh od seznanitve z oceno zahteva preizkus ocene pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene. Po tretjem odstavku citiranega člena imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v preizkusu ocene. Komisija opravi preizkus ocene najkasneje v 15 dneh od njenega imenovanja. Četrti odstavek navedenega člena določa, da se o preizkusu ocene vodi zapisnik, komisija pa o preizkusu ocene odloči s sklepom. Odločitev komisije je dokončna, kar opredeljuje peti odstavek 17.a člena ZSPJS. Nadalje šesti odstavek 17.a člena ZSPJS določa, da je veljavna ocena tista ocena, s katero je bil seznanjen javni uslužbenec, v primeru zahteve za preizkus ocene pa ocena, ki jo določi komisija iz tega člena in je javnemu uslužbencu vročena. Po sedmem odstavku citiranega člena lahko javni uslužbenec zoper oceno komisije uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

Glede na zgoraj opisane določbe ZSPJS in Uredbe mora delodajalec javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno delovne uspešnosti (ki mora biti izdelana v skladu s predpisanimi elementi oziroma kriteriji), v primeru zahteve za njen preizkus, ki jo poda javni uslužbenec, pa mora javnemu uslužbencu omogočiti udeležbo na komisiji, ki bo to oceno preizkušala. Niti zakon niti Uredba ne določata formalnosti postopkovne narave, po katerih naj bi tekel postopek preizkusa ocene pred komisijo. Iz navedenih predpisov ne izhaja, da je preizkus ocene pred komisijo podvržen procesnim pravilom, kot veljajo za postopek pred sodiščem, oziroma da so javnemu uslužbencu v postopku preizkusa ocene zagotovljena procesna jamstva, kot bi jih bil deležen v sodnem postopku. Veljavni predpisi tudi ne določajo, da mora pri preizkusu ocene komisija javnemu uslužbencu v okviru pravice do udeležbe omogočiti še dodaten rok, da se opredeli do morebitne dopolnitve obrazložitve ocene po že v oceni upoštevanih kriterijih iz Uredbe, ki jo poda ocenjevalka bodisi neposredno na seji, bodisi v obliki pisne dopolnitve te obrazložitve.

Namen določbe tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS o pravici javnega uslužbenca, da se udeleži seje komisije, ki oceno delovne uspešnosti na njegovo zahtevo preizkuša, je v tem, da se javnemu uslužbencu zagotovi možnost udeležbe in s tem tudi možnost izjave o oceni, s katero ga je ocenila odgovorna oseba, oziroma da ima na tej seji možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni odgovorne osebe. To možnost je tožnica na seji komisije imela. Pravice do udeležbe z zagotovitvijo izjave ni mogoče razumeti tako, da bi se morala tožnica izjaviti prav o vseh okoliščinah, na katerih je temeljila dodatna obrazložitev ocene ocenjevalke in da bi ji bilo treba omogočiti dodatno dokazovanje nepravilnosti ocene in dodatne roke za dokazovanje njenih trditev. Za takšno razumevanje ni podlage v tretjem odstavku 17.a člena ZSPJS.

Kot je bilo že omenjeno, sedmi odstavek 17.a člena ZSPJS javnemu uslužbencu omogoča, da zoper oceno komisije uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja. Seznanitev javnega uslužbenca z razlogi za oceno mu omogoča, da v morebitni tožbi oziroma v sodnem postopku navede konkretna dejstva (in za njihovo potrditev predlaga tudi ustrezne dokaze), s katerimi bo izpodbijal ustreznost te ocene. Tožnica je bila seznanjena tako z oceno ocenjevalke in razlogi za takšno oceno, kot tudi z razlogi, s katerimi je odločitev o preizkusu te ocene utemeljila komisija v svojem sklepu. Iz dejanskih ugotovitev namreč izhaja, da je bil obrazložen tako ocenjevalni list odgovorne osebe, ki je tožnico ocenjevala6, kot tudi sklep komisije za preizkus ocene, s čimer je bilo tožnici omogočeno uveljavljanje pravice do učinkovitega sodnega varstva v zvezi s tem sklepom komisije.

Presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila tožnici v postopku preizkusa ocene kršena pravica do izjave, ker ni imela možnosti, da bi v okviru zahtevanega, vendar ne dodeljenega roka za opredelitev do dodatne obrazložitve ocene podala svoja stališča in razloge, je zato materialnopravno zmotna. Tožena stranka je v postopku preizkusa ocene delovne uspešnosti tožnice izpolnila vse obveznosti, ki so ji jih nalagali veljavni predpisi, vključno s tem, da je tožnici v okviru pravice do udeležbe zagotovila pravico do izjave. Tožnici njene pravice v zvezi z navedenim zato niso bile kršene, posledično pa ocena delovne uspešnosti tožnice, ki jo je sprejela komisija, iz tega razloga ni bila nezakonita

Komentar:

Preizkus letne ocene delovne uspešnosti javnih uslužbencev je zakonska materija, urejena v 17. a členu ZSPJS: Namen, da se ta institut ureja z zakonom, je, da se ti postopki za vse javne uslužbence v javnem sektorju vodijo enotno in niso predmet posebnih ureditev v podzakonskih predpisih ali področnih kolektivnih pogodbah ali aktih drugih državnih organov.

Vendar ZSPJS nima posebnih postopkovnih določb, kako se postopek preizkusa ocene delovne uspešnosti pred komisijo za preizkus ocene vodi, razen določb o :

• sestavi komisije
• pravici do udeležbe javnega uslužbenca in ocenjevalca na seji komisije
• da se o preizkusu ocene vodi zapisnik in
• da komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom.

Glede na to, da postopek pred komisijo za preizkus ocene ni podrobneje opredeljen, se je v praksi pogosto postavljajo vprašanje, ali mora komisija pri svojem delu smiselno upoštevati kakšen drug postopkovni predpis, npr ZPP ali ZUP.

Navedena sodba Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja zavzema jasno stališče, da preizkus ocene pred komisijo ni podvržen procesnim pravilom, kot veljajo za postopek pred sodiščem (ZPP) niti ne procesnim pravilom pred upravnimi organi (ZUP).

Namen določbe tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS o pravici javnega uslužbenca, da se udeleži seje komisije, ki oceno delovne uspešnosti na njegovo zahtevo preizkuša, je v tem, da se javnemu uslužbencu zagotovi možnost udeležbe in s tem tudi možnost izjave o oceni, s katero ga je ocenila odgovorna oseba, oziroma da ima na tej seji možnost dodatno obrazložiti svoje stališče o oceni odgovorne osebe.