Delavec ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z dnem, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Le v primeru, če delavec v redni odpovedi ne navede datuma prenehanja delovnega razmerja, se pri določitvi tega datuma upošteva odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.

Iz obrazložitve:

Po četrti alineji 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1) preneha pogodba o zaposlitvi z redno ali izredno odpovedjo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje ene od pogodbenih strank, ki ima za posledico, da delovnopravno razmerje, ki je bilo vzpostavljeno s to pogodbo o zaposlitvi, preneha. Posledica prenehanja pogodbe o zaposlitvi je torej prenehanje delovnega razmerja, do prenehanja delovnega razmerja pa pride, ko prične odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkovati. Prenehanje delovnega razmerja je tudi podlaga za odjavo delavca iz zavarovanj, ki so temeljila na tem delovnem razmerju.

Prvi odstavek 83. člena ZDR-1 določa, da lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Delavec ima torej pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, ki je bodisi določen z zakonom ali pa dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Če torej delavec, ki ima v pogodbi o zaposlitvi določen 15-dnevni odpovedni rok, redno odpove pogodbo o zaposlitvi z datumom, ki presega ta rok (kar je bil primer tudi v tej zadevi), mu delovno razmerje preneha s tem datumom. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z datumom, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Takšna odpoved ne posega v pravice delodajalca, temveč temu omogoča celo daljše obdobje za morebitno prilagoditev ali zaposlitev novega delavca. Le v primeru, če delavec v svoji redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne navede datuma, s katerim naj bi mu delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo, se pri določitvi datuma prenehanja delovnega razmerja upošteva zakonsko določen ali pogodbeno dogovorjen odpovedni rok, ki začne teči z vročitvijo odpovedi delodajalcu.

Ker je tožnica v svoji redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določila dan, ko ji bo delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo (torej 31. 8. 2019), je bila dolžna tožena stranka ta datum upoštevati kot datum prenehanja delovnega razmerja. Iz tega razloga tožnici pred navedenim datumom (na podlagi njene redne odpovedi) ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje. Zato ji tožena stranka ni mogla zakonito zaključiti delovnega razmerja z dnem 29. 8. 2019 in je s tem dnem odjaviti iz obveznih zavarovanj.

Komentar:

V skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR-1 lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Delavec ima torej pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno, da je pri določitvi datuma odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovan odpovedni rok, ki je določen zato, da zaposleni ne poda odpovedi in odide od delodajalca, ne da bi se delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani zaposlenega imel možnost pripraviti na njegov odhod, zagotoviti nadomestno delovno silo za opravljanje dela, ki ga je opravljal delavec, ki odhaja in zagotoviti, da se opravi ustrezna predaja poslov. Zato je pomembno, da predlagani datum prenehanja delovnega razmerja v delavčevi odpovedi ni prej, kot je potek odpovednega roka, lahko pa je kasneje. Če zaposleni poda samo odpoved delovnega razmerja, brez navedbe datuma, s katerim odpoveduje pogodbo, se upošteva prenehanje delovnega razmerja glede na potek odpovednega roka. V kolikor zaposleni podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi z datumom, ki je pred potekom odpovednega roka, takšno odpoved delodajalec lahko sprejme kot predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja in skleneta z delavcem sporazum o prenehanju delovnega razmerja na predlagani dan, ni pa delodajalec dolžan takšnega predloga sprejeti in lahko vztraja na prenehanju delovnega razmerja s potekom odpovednega roka.