Naloge spremljevalcev v vrtcu

Natisni

Pravico do spremljevalca vrtcu lahko otrok pridobi na podlagi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/2017 – ZOPOPP), če je ta potreba opredeljena v individualnem načrtu pomoči družini ali zapisniku multidisciplinarnega tima, ki se pripravi v centru za zgodnjo obravnavo.

V vrtcu se za vsakega otroka oblikuje strokovna skupina, ki sodeluje s centrom za zgodnjo obravnavo in za otroka pripravi individualizirani program. Strokovna skupina opredeli potreben obseg spremljevalca ob otroku, v skladu s 23. členom Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/2014, 47/2017 in 43/2018) pa se to delovno mesto sistemizira, če vrtec te pomoči ne more zagotoviti z že zaposlenimi delavci. Obseg delovne obveznosti se določi glede na število otrok, ki pomoč spremljevalca potrebujejo.

Spremljevalec mora imeti najmanj srednjo strokovno ali splošno izobrazbo.

Stroški spremljevalca so v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 120/2005, 93/2015 in 59/2019) dodatni stroški, ki jih vrtec izračuna na posameznega otroka in niso del redne cene vrtca. Za te stroške (poleg drugih stroškov, vezanih na posebne potrebe otroka) izda ugotovitveni sklep o vrsti in obsegu dodatnih stroškov otroka in ga posreduje občini zavezanki za plačilo razlike med ceno programa na otroka in plačilom staršev. Občina je dodatne stroške dolžna kriti. Občina zavezanka je namreč na podlagi 28. člena Zakona o vrtcih Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) in v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo dolžna zagotavljati sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki jih ni mogoče všteti v ceno programa.

Spremljevalec nudi fizično pomoč otroku v času poteka vzgojnega dela v vrtcu, ZOPOPP to obliko pomoči na domu izključuje in se tam ne izvaja. Prav tako v vrtcih ne ločujemo več med začasnim in stalnim spremljevalcem, kot je to opredeljeval Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 2058/11, 40/2012 – ZUJF, 90/2012 in 41/2017 – ZOPOPP), kar pomeni, da lahko nudi fizično pomoč vsem skupinam otrok s posebnimi potrebami, če strokovnjaki v centru za zgodnjo obravnavo tako opredelijo.

Spremljevalec ne sodi med strokovne delavce v vrtcu, zato programa samostojno ne more izvajati, vsekakor pa lahko sodeluje in pomaga pri vključevanju posameznega otroka v oddelek in vse dejavnosti. Prav tako je bistveni vezni člen za informacije o otroku z vzgojiteljem, starši, strokovno skupino.

Naloge spremljevalcev niso posebej opredeljene, njihovo delo se veže predvsem na fizično pomoč otroku ter na naloge po navodilu vzgojitelja in ravnatelja. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov. V Vrtcih Brezovica imajo kot naloge spremljevalcev opredeljeno naslednje:

skrbi za to, da se gibalno ovirani otroci varno gibljejo po vrtcu in jim pri tem pomaga;
aktivna vloga pri oblikovanju in izvajanju individualiziranega programa,
sodelovanje z vsemi člani strokovne skupine, obveščanje o otrokovem vedenju in zdravstvenem stanju,
sodelovanje in povezovanje s starši,
sodelovanje z zunanjimi institucijami,
sodelovanje z vzgojiteljem pri pripravi na vzgojno delo,
sodeluje z vzgojiteljem pri načrtovanju in izvajanju vzgojnega dela,
sodeluje z vzgojiteljem pri delu s starši,
sodeluje z vzgojiteljem pri organizaciji življenja in dela v vrtcu,
sodeluje z vzgojiteljem pri analizi stanja v oddelku ter evalvaciji dela,
sodeluje pri spremljanju razvoja in napredka otrok in pri zapisovanju opažanj,
sodeluje pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa otroka s posebnimi potrebami,
pripravlja in izvaja prehranjevanje, nego in počitek otrok,
samostojno sprejema otroke v jutranjih urah in jih oddaja staršem,
vzdržuje in ohranja red in čistočo sredstev, igrač, igral, opreme in prostorov v vrtcu ter oblačil in obutve otrok,
opravlja druga dela in naloge, ki so potrebni v zvezi s spremljanjem gibalno oviranih otrok ter druge naloge po letnem delovnem načrtu zavoda in po navodilih vodstva zavoda v skladu s predpisi.

Bistveno je, da so naloge vezane na pomoč otroku in njegovi vključenosti v skupino, dobro pa je, da ima opredeljene tudi druge naloge, ki jih zanj pripravi ravnatelj za primere, ko otroka v vrtcu ni. Takrat se lahko v pomoč vključi v drugi skupini ali pa opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj. Ne more pa nadomestiti dela strokovnih delavcev.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: ministrstvo) se zaveda, da bi morali biti spremljevalci v pomoč otrokom tudi za druge dejavnosti, ne le za fizično pomoč, zato bi morali biti tudi ustrezno usposobljeni. Pri posameznih dolgotrajnih boleznih, kot npr. sladkorni bolezni, usposabljanja nudijo zdravstveni domovi, vrtci pa ravnajo v skladu s Priporočili za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih, ki se nahaja na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje[1] (v nadaljevanju: priporočila NIJZ). V tem dokumentu lahko najdemo poročila, kako je treba pravilno ukrepati s poudarkom, da osebje upošteva tudi lastno presojo v nastalih okoliščinah. Vsak vrtec pripravi »Načrt vrtca za ukrepanje ob nujnih stanjih in zagotavljanje pogojev«, ki poleg veljavnih predpisov upošteva tudi načela priporočil NIJZ. V načrtu opredeli odgovornosti in zadolžitve posameznikov za ukrepanje ob nujnih stanjih in zagotavljanje pogojev za nemoteno ukrepanje, npr. priprava seznamov imen in telefonskih številk, podatkov o zdravstvenih posebnostih otrok, kako bodo potekala usposabljanja osebja za nudenje prve pomoči, na kakšen način se zagotavljanja opreme za prvo pomoč in obrazci za poročanje. Z načrtom seznani starše ob vpisu otroka v vrtec.

Ministrstvo je s pomočjo Evropskega socialnega sklada v šolskem letu 2017/18 razpisalo projekt »Zaposlovanje asistentov za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalnih zavodih«, kjer je želelo preizkusiti, kakšno pomoč v skupini, ki ima otroka s posebnimi potrebami, potrebujejo. Asistent je bil prisoten v skupini in je po navodilih strokovnega delavca pomagal otroku s posebnimi potrebami tako, da ga je spodbujal, nudil pomoč, se z njim umaknil, če bi otrok potreboval umiritev ali počitek, nudil pomoč strokovnemu delavcu, kadar je ta presodil, da je to potrebno … Njegova vloga je bila povezovalna, tako da se z njegovo prisotnostjo ne bo ustvarjala ali spodbujala segregacija. Po navodilih strokovne skupine je pomagal tudi pri uporabi didaktičnih pripomočkov in podobno.

Pri pripravi projekta je ministrstvo sledilo prej navedenemu izhodišču, da otroci s posebnimi potrebami potrebujejo pomoč, ki ni le fizična, ampak otrok potrebuje osebo, ki je ob njem, ki mu lahko zaupa, mu daje občutek varnosti. Na ta način veliko lažje funkcionirajo predvsem otroci z avtističnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, dolgotrajno bolni otroci in otroci, ki imajo več motenj.

Na podlagi izkušenj tega projekta je ministrstvo s strokovnjaki pripravilo osnutek izhodišč za potrebne sistemske spremembe na tem področju[2] .

Za vsako izmed skupin otrok s posebnimi potrebami v skladu z zakonom je opredelilo vlogo in potrebne kompetence potencialnih zaposlenih za ta namen, predvsem pa poskušalo opredeliti njihove naloge.

V nadaljevanju povzemamo zgoraj omenjena predlagana izhodišča za sistemsko ureditev na področju nalog spremljevalca/asistenta po posameznih skupinah otrok:

a) ZA GIBALNO OVIRANE OTROKE je bilo predlagano, da se oblikuje delovno mesto spremljevalca/asistenta, ki bo predvsem v pomoč vzgojitelju pri izvajanju vzgojnega dela. Glede na to, da se bo vključeval v pedagoški proces, mora imeti osnovna pedagoška znanja, komunikacijske veščine ter specifična znanja s področja gibalne oviranosti.

Predlagane naloge spremljevalca/asistenta:

nudi fizično pomoč ob prihodu in odhodu iz vrtca;
spremlja, usmerja in prepelje otroke v delovni prostor oz. v druge prostore;
pomaga pri nameščanju ortopedskih in ortotskih pripomočkov ter nameščanju otroka z vozička na stol, posteljo, blazino;
spremlja in pomaga pri premikanju otroka na sprehodih, izletih, športnih, naravoslovnih in kulturnih dejavnostih;
skrbi za pravilno držo pri otroku in jo popravi po navodilih fizioterapevta;
pomaga otroku pri samourejanju;
sodeluje pri slačenju, oblačenju, obuvanju in sezuvanju otroka, ki je odvisen od tuje pomoči;
pomaga pri hranjenju, ga hrani in navaja otroka na samostojno hranjenje (zajtrk, malica, kosilo, večerja);
pomaga pri pitju;
sodeluje pri pripravi didaktičnega materiala po navodilu pedagoškega delavca;
sodeluje pri zaposlitvi in varovanju otroka v skupini in izven nje;
po potrebi nudi otroku pomoč pri izpeljavi motoričnih aktivnosti, sodeluje s pedagoškimi, svetovalnimi in drugimi strokovnimi delavci;
sodeluje s starši (roditeljski sestanki, individualni pogovori);
sodeluje v strokovnem timu;
se redno izobražuje in usposablja, kar mu omogoča kakovostno, etično in odgovorno opravljanje dela.

b) ZA SLEPE IN SLABOVIDNE OTROKE je bilo predlagano, da oblikuje delovno mesto spremljevalca oz. asistenta vzgojitelju, ki ima v skupini slepega/slabovidnega otroka/otroka z okvaro vidne funkcije in le-ta dela v skupini skupaj z vzgojiteljem kot pomočnik in pomaga otroku, da lahko čim bolj enakovredno sledi in se vključuje v delovni proces. Pri svojem delu je v stalnem sodelovanju z vzgojiteljem in otrokove potrebe zelo dobro pozna. Praviloma naj bi imel v predšolskem obdobju asistent vzgojitelju več neposrednega dela z otrokom (prenašanje, hranjenje, oblačenje …).

Predlagane naloge asistenta:

sodeluje in dela v dogovoru z vzgojiteljem;
je del strokovne skupine;
je stalnica, ki otroku omogoča razviti občutek varnosti, nekdo, na katerega se otrok lahko obrne vsak trenutek;
pomaga otroku pri usvajanju prostora;
na sprehodih se asistent aktivno vključuje po potrebi (nevaren teren, opisovanje okolja, predmetov …);
opisuje dogajanje v otrokovem okolju;
pomaga otroku pri oblačenju, obuvanju, toaleti;
pomaga pri obrokih – opiše, kaj in kje na krožniku se nahaja, v začetku pomaga pri pravilni uporabi pribora, prinašanju hrane;
je v stalnih dogovorih z vzgojiteljem za dodatno strokovno pomoč (tiflopedagogom) – uporaba bele palice, vsakodnevna opravila in spretnosti, učenje raziskovanja, kako spodbujati otroka k večji samostojnosti …;
pomaga pri igri;
spodbuja socialne stike z vrstniki (in se temu ustrezno tudi odmakne);
v dogovoru z vzgojiteljem izdeluje didaktične pripomočke za usvajanje znanj in spretnosti;
v fazi otrokovega učenja določenih spretnosti, znanj se asistent ustrezno odmika od otroka in mu omogoča, da spretnost, znanje tudi samostojno uri in usvoji.

c) ZA OTROKE Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI

Področja dela in naloge asistenta za otroke z avtističnimi motnjami se lahko v marsičem razlikujejo od del in nalog asistentov oziroma spremljevalcev za ostale skupine otrok s posebnimi potrebami, zato po mnenju strokovnjakov zahteva zelo usposobljenega asistenta, ki je specializiran za področje avtizma. Področja dela so lahko tudi zelo različna ter odvisna od potreb otroka, tako od njegovih šibkih in močnih področij kot tudi od njegovih siceršnjih psiho-socialnih okoliščin. Otroci z avtističnimi motnjami so tudi zelo heterogena skupina, imajo kompleksne posebne potrebe, lahko pa imajo še pridružene motnje (npr. motnjo pozornosti in koncentracije, specifične učne težave, epilepsijo, čustveno-vedenjske motnje, težave s senzorično integracijo, motnje gibanja in koordinacije, afektivne motnje itd.).

Predlagane naloge asistenta:

spremstvo otroka z avtističnimi motnjami;
pomoč otroku z avtističnimi motnjami pri skrbi zase;
pomoč in podpora otroku z avtističnimi motnjami pri razvijanju socialne komunikacije, drugih prilagoditvenih spretnostih in pri modifikaciji vedenja;
pomoč otroku z avtističnimi motnjami pri strukturiranih vzgojnih dejavnostih;
pomoč otroku z avtističnimi motnjami v manj strukturiranih situacijah in podpora pri umirjanju v kriznih situacijah;
sodelovanje pri timskemu delu;
pomoč/asistenca vzgojiteljem pri načrtovanju, organizaciji in realizaciji vzgojnega procesa;
podpora terapevtom (npr. delovnim terapevtom, fizioterapevtom, logopedom, psihologom).

d) ZA DOLGOTRAJNO BOLNE OTROKE

Dolgotrajno bolni otroci so otroci z dolgotrajnimi, t.j. kroničnimi boleznimi, obolenji oziroma motnjam, kjer bolezen praviloma ne izzveni prej kot v treh mesecih. Med dolgotrajne bolezni sodijo kardiološke, endokrinološke, gastroenteorološke, alergološke, revmatološke in ostale avtoimune bolezni oziroma obolenja, pa tudi nefrološke, pulmološke, onkološke, hematološke, dermatološke, nevrološke in psihiatrične bolezni.

Predlagane naloge asistenta:

pomoč pri sledenju vzgojnega procesa v skupini;
ga spodbuja k aktivnostim, če je morda potrebno, se z njim za krajši čas, ki ga otrok potrebuje npr. za umiritev ali počitek, odmakne iz skupine;
nudi pomoč strokovnemu delavcu, če otrok s svojim vedenjem ogroža sebe ali druge;
pomaga pri orientaciji v prostoru;
posebna naloga asistenta je pozornost in pomoč otroku v času nestrukturiranih dejavnosti, med malico, kosilom, na sprehodih in drugih dejavnostih.

Pri vsakem posamezniku je treba slediti priporočilom strokovnjakov (zdravnik, otroški psihiater, psiholog, specialni pedagog, pedagog in drugo), kjer je otrok celostno obravnavan.

e) ZA OTROKE S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI

Asistenta v vzgojno izobraževalnem zavodu bi potrebovali otroci, kadar gre za trajne ali pogosto ponavljajoče se vedenjske vzorce, ki izrazito prestopajo mejo objektivno sprejemljivega, kadar se v njegovem vedenju združuje več neustreznih oblik odzivanja in ravnanja. Direktna pomoč (individualno delo) naj bi bilo le izjemoma oziroma le v kriznih situacijah.

Predlagane naloge asistenta:

spremlja otroka pri dnevih dejavnostih izven vrtca;
v primeru akutnega zdravstvenega stanja (epileptični napadi ali druge situacije – težji vedenjski ali/in čustveni izbruh) in v kriznih situacijah (otroka pomiri, preusmeri, umakne iz situacije);
pomaga/asistira pri aplikaciji zdravil, pravilnih postopkih v primeru epileptičnih napadov;
pomaga pri razvijanju socialnih veščin, drugih prilagoditvenih spretnosti in pri modifikaciji vedenja;
pomaga pri usmerjanju pozornosti;
podpira otroku pri umirjanju;
nudi podporo vrstnikom strokovnim delavcem in staršem otroka;
pomaga vzgojiteljem pri načrtovanju, organizaciji in realizaciji vzgojnega procesa.

Na podlagi pripravljenih gradiv je v načrtu nadgradnja pilotnega projekta, ki bi delo asistentov (ali kakor koli jih bomo poimenovali) vezala na delovanje strokovnih centrov – specializiranih vzgojno-izobraževalnih inštitucij za otroke s posebnimi potrebami – za podporo inkluziji, ki bi imeli na voljo usposobljene ljudi za posamezne skupine otrok, v vrtce in šole pa bi se vključevali po potrebi. Seveda so te rešitve še na ravni konceptualnih predlogov, ki jih bo treba skupaj s stroko še umestiti v zakonodajne rešitve in zanje tudi zagotoviti potrebna finančna sredstva. Šele nato bodo lahko sledila ustrezna usposabljanja in nadgradnja obstoječih sistemov.

Vrtcem torej priporočamo, da dela in naloge spremljevalcev pripravijo splošno, konkretneje pa njihovo delo opredelijo v individualiziranem programu glede na potrebe otroka. Bistveno je, da otroku pomagajo pri različnih dnevnih opravilih, kot je higiena, prehrana, počitek in bivanje na prostem ter uporabi različnih didaktičnih materialov in sredstev pri izvedbi dejavnosti. Pri svojem delu naj sodelujejo z vzgojiteljem pri načrtovanju, izvajanju in pripravi vzgojnega dela v povezavi z dejavnostjo, ki jo izvajajo z otrokom s posebnimi potrebami. Pomagajo naj pri pripravi in uporabi didaktičnega materiala, pripravi igrač in igral ter za funkcionalno in estetsko ureditev prostora v igralnici. Sodelujejo naj pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa ter se redno povezujejo s starši.

[1] https://www.nijz.si/sl/publikacije/priporocila-za-ukrepanje-v-vrtcu-ob-nujnih-stanjih-in-nenadno-nastalih-bolezenskih

[2] SPREMLJEVALCI IN VARUHI NEGOVALCI, Izhodišča za sistemsko ureditev, februar 2019 – neobjavljen dokument MIZŠ, pripravljen s strokovnjaki strokovnih centrov

Za uporabo priljubljenih vsebin se prijavite.