Izvirni delovni projekt pomoči ali na kratko IDPP izhaja iz uresničevanja Koncepta dela učne težave v osnovni šoli (2008)[1] – petstopenjskega modela pomoči. Z izdelavo IDPP se dokumentira, načrtuje, izvaja,
Lerner (2003, v Magajna idr., 2011) opredeli otroke in mladostnike z učnimi težavami kot heterogeno skupino, za katero so značilne različne kognitivne, socialne, čustvene in druge značilnosti, pri učenju pa
Vsak strokovni delavec, ki se je že srečal s hiperaktivnim otrokom v procesu vzgoje in izobraževanja, bi takšnega otroka na kratko lahko opisal kot otroka, ki je neprestano v gibanju,
O učnih težavah govorimo, kadar ima otrok pri učenju pomembno večje težave kot vrstniki. Učne težave se pojavijo pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi
Za učenca z učnimi težavami ni predviden izobraževalni program, v katerega bi bil usmerjen, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev v procesu poučevanja in učenja.
Glede na kontinuum težav od blažjih do najtežjih ločimo naslednje stopnje pomoči: POMOČ UČITELJA V RAZREDU (med poukom, podaljšanim bivanjem, dopolnilni pouk): večini otrok z učnimi težavami lahko pomaga že
Je dokument, ki ga šola pripravi z namenom optimizacije pomoči učencu z učnimi težavami. Namenjen je tako učencu kot tudi učitelju. Učitelj s pripravo IDPP-ja bolj jasno ubesedi, zapiše in
Inkluzivna praksa spodbuja šole k razmišljanju o lastnem delovanju, o pristopih poučevanja, o uporabi pomoči ter odzivanju na vse učence (Farrell, 2005). Za vključujočo šolo sta značilni učna klima in
V Konceptu dela: učne težave v osnovni šoli (2008) kljub heterogenosti skupine skušajo opredeliti nekaj podskupin, vendar s poudarkom, da jih zaradi pogostih kombinacij težav ter interakcijskih vplivov ni mogoče
Veliko potrebnih informacij o prepoznavanju in pomoči otrokom z učnimi težavami najdemo v Konceptu dela učne težave v osnovni šoli (Magajna in sodelavke, 2008), ki ga je jeseni 2007 sprejel
