Pri ravnanju z odpadki so v osnutku nekatere določbe o odpadkih, ki so določene v Uredbi o odpadkih prenesene in na novo urejene na nivoju zakona. Namesto obstoječega 20. člena je to področje na novo urejeno v novih 12 členih. V zakon so tako prenesene splošne določbe o ravnanju z odpadki, hierarhija ravnanja z odpadki, pravila ravnanja z odpadki, obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo in odstranjevanje odpadkov in pod doseženimi pogoji tudi za zbiralce odpadkov ter vpisa v evidenco za zbiralce, prevoznike, trgovce in posrednike odpadkov, pogoji in merila za prenehanje statusa odpadka ter odgovornost za ravnanje z odpadki. Po novem mora pravna ali fizična oseba, ki upravlja s predhodnim skladiščem z zmogljivostjo več kot 50 ton nevarnih odpadkov in te odpadke oddaja v obdelavo v lastno ali tujo napravo, namesto potrdila pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Dosedanji prepovedi puščanja odpadkov v okolju, odmetavanja ali nenadzorovanega ravnanja z njimi je dodana še prepoved smetenja in kurjenja. Pošiljanje odpadkov v odstranjevanje in pošiljanje mešanih komunalnih odpadkov v predelavo ali v odstranjevanje v drugo državo ni dovoljeno, če jih je mogoče ustrezno obdelati na območju Republike Slovenije.

Posledično bodo tudi na novo predpisana pravila ravnanja z odpadki, naloge in ukrepi, ki se nanašajo na: preprečevanje odpadkov ter spremljanje in oceno teh pravil, nalog in ukrepov, preprečevanje in zmanjševanje smetenja, okoljske cilje preprečevanja odpadkov in ravnanja z njimi, doseganje predpisanih okoljskih ciljev in nadzor njihovega doseganja, pravila ali kriterije za vrednotenje pripisa nevarne lastnosti in pogoje za osebo, ki lahko vrednoti nevarne lastnosti odpadka, izvirnega povzročitelja odpadkov ali drugega imetnika odpadkov, osebe, ki ravnajo z odpadki, ter načine in postopke ravnanja z odpadki, zahteve, prepovedi in omejitve pri ravnanju z odpadki, ukrepe in naloge, povezane z varstvom pred požari pri ravnanju z odpadki, zahteve za načrtovanje, projektiranje, gradnjo in obratovanje naprav za ravnanje z odpadki, usposobljenost oseb za ravnanje z odpadki, ukrepe, povezane s prenehanjem ravnanja z odpadki, vključno z zaprtjem naprav za ravnanje z odpadki, vodenje evidenc o odpadkih in ravnanju z njimi ter poročanje ministrstvu ter poročanje ministrstva komisiji in druga ravnanja za preprečevanje ali zmanjšanje obremenjevanja okolja z odpadki.

Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti je sistem predpisanih ukrepov, ki zagotavljajo, da proizvajalci določenih proizvodov prevzemajo finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje z odpadki, ki nastanejo iz proizvoda. Proizvajalec prevzema odgovornost ne le za načrtovanje, zasnovo in proizvodnjo proizvoda, ampak tudi za zbiranje, prevzemanje in obdelavo odpadka, ki nastane iz tega proizvoda, to je za celoten življenjski cikel proizvoda. Proizvajalci lahko obveznosti izpolnjujejo samostojno ali skupno v organizaciji, ki zagotavlja obveznosti glede zbiranja in predelave oz. odstranjevanja in deluje kot podaljšana roka proizvajalcev in ne kot pridobitna dejavnost. Izpolnjevanje obveznosti organizacij in proizvajalcev, ki samostojno izpolnjujejo obveznosti, usklajuje Agencija za trg, varnost prometa in potrošnike. Proizvajalci morajo biti vpisani v register in poročati v informacijski sistem PRO.

V novem ZVO-2 so natančno urejeni predhodni postopki, postopki presoje vplivov na okolje, postopki izdaje okoljevarstvenih dovoljenj in postopki za ugotavljanje neposredne nevarnosti in ugotavljanja okoljske škode. Osnutek zakona ureja okoljsko škodo, ki je povzročena zavarovanim vrstam in njihovim habitatom, vodam in tlom. Neposredna nevarnost škode je opredeljena kot dovolj velika verjetnost, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti in vključuje skladiščenje nevarnih snovi v nasprotju s pravili za varno skladiščenje, puščanje in odmetavanje odpadkov v okolju, izpuščanje odpadnih vod brez njihovega čiščenja, kadar je to potrebno, in druge podobne neposredne nevarnosti, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost vode in tal ter zavarovane vrste in naravne habitate. Ta nova ureditev je posledica požarov, ki v zadnjem času nastajajo na območjih ravnanja z odpadki in odlagališčih odpadkov.

Spreminjajo se tudi pogoji za pridobitev statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju varstva okolja. Ta status lahko pridobi organizacija, ki poleg pogojev iz Zakona o nevladnih organizacijah, s svojim delovanjem pomembno prispeva k varstvu okolja s tem, da dejavno sodeluje pri varstvu okolja, izvaja promocijo varstva okolja ali širi strokovno znanje na področju varstva okolja z izobraževanjem in vzgojo, ima najmanj 50 aktivnih članov, ima v tekočem in v dveh zadnjih letih ves čas zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja varstva okolja, in če ima v tekočem in zadnjih dveh koledarskih letih najmanj 10.000 evrov premoženja v vsakem letu. Nevladne organizacije nimajo več priznanega statusa stranskega udeleženca v postopkih presoje vplivov na okolje, v postopku okoljevarstvenega dovoljenja za naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, naprave SEVESO in druge naprave.

Pri pojmih je prišlo do povezave definicije okolja in narave. Iz dosedanjih definicij za okolje (Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja) in za naravo (Narava je celota materialnega sveta in sestav z naravnimi zakoni med seboj povezanih ter soodvisnih delov in procesov. Človek je sestavni del narave.), je po novem okolje definirano kot celota materialnega sveta in sestava z naravnimi zakoni med seboj povezanih ter soodvisnih delov okolja in procesov. Pri odpadkih se pojavi nov pojem smetenje in pojmi preneseni iz Uredbe o odpadkih.

Pri temeljnih načelih je dodano načelo krožnega gospodarstva in izvzeto načelo varstva pravic (dodano kot svoje poglavje Varstvo pravice do zdravega življenjskega okolja).