KORAKI PRIPRAVE IZHODIŠČNEGA POROČILA

1. korak izhodiščnega poročila: Določitev nevarnih snovi

V prvem koraku se določi območje IED naprave, kar predstavlja zemljiške parcele, na katerih se naprava nahaja in se opravljajo druge z napravo neposredno povezane tehnične dejavnosti (NPTD). V nadaljevanju se pripravi seznam nevarnih snovi na območju IED naprave. Osnova za pripravo seznama je seznam onesnaževal iz priloge 2 direktive IED, v kateri je seznam onesnaževal in skupin onesnaževal za zrak in vodo, in vse pomembne direktive na področju vodne politike EU. Seznam nevarnih snovi se izdela na podlagi podatkov o surovinah, izdelkih in stranskih produktih z vsebnostjo nevarnih snovi, ki se jih skladišči, uporablja, proizvaja v napravi ali se jih izpušča na območju naprave zaradi opravljanja dejavnosti (10. člen Uredbe IED).

Pri pripravi seznama nevarnih snovi se upošteva, da je nevarna snov lahko snov ali zmes, ki ustreza kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ljudi ali nevarnosti za okolje, opredeljenih v Uredbi o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (v nadaljevanju CLP uredba) (Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006, Uradni list RS, št. 56/10).

Seznam vseh nevarnih snovi mora vsebovati naslednje podatke:

• ime in kemijsko ime,
• CAS številko,
• stavke o nevarnosti v skladu s CLP uredbo.

V primeru zmesi se poda sestavo zmesi, kemijska imena snovi, ki jo sestavljajo, njihove CAS številke in deleže v zmesi. Informacije o nevarnosti snovi ali zmesi se pridobijo v varnostnih listih (VL), kot to določata ZVZD-1, (Uradni list RS, št. 43/11) in CLP uredba. V primeru zmesi se upošteva H stavke, ki so navedeni za zmes (2. točka VL). Snovi, ki nimajo nevarnih lastnosti se ne uvrstijo na seznam nevarnih snovi.

2. korak izhodiščnega poročila: Določitev zadevnih nevarnih snovi

V drugem koraku se identificira zadevne nevarne snovi na območju naprave. Zadevne nevarne snovi so snovi ali zmesi, ki ustrezajo kriterijem nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi, in zaradi svoje nevarnosti, mobilnosti, obstojnosti ali biorazgradljivosti lahko povzročijo onesnaženje tal in/ali podzemne vode na območju IED naprave.

Osnova za pripravo seznama je seznam nevarnih snovi, določen v prvem koraku. Pri določevanju zadevnih nevarnih snovi je treba upoštevati dva kriterija:

• lastnosti nevarnih snovi, pri čemer se upošteva razvrstitev snovi ali zmesi oziroma stavke o nevarnosti iz 2. točke varnostnega lista (VL) in
• količino nevarnih snovi, ki se skladišči, uporablja ali proizvaja v IED napravi ali izpušča na območju IED naprave.

Ker so fizikalne nevarnosti največkrat opredeljene z vidika tehnične nevarnosti, kamor so snovi ali zmesi razvrščene le na podlagi fizikalnih lastnosti, le te niso relevantne z vidika onesnaževanja tal ali podzemne vode. Zato nevarnih snovi, ki so označene izključno samo s stavki o nevarnosti za fizikalne nevarnosti (stavki o nevarnostih, ki se pričnejo s H2xx), ni treba vključiti v seznam zadevnih nevarnih snovi.

Pri pripravi seznama zadevnih nevarnih snovi je treba upoštevati nevarne snovi, ki imajo oznako, da so nevarne za zdravje ljudi in/ ali za okolje. Te prepoznamo po stavkih o nevarnostih, ki se pričnejo s H3xx ali H4xx. Upoštevati je tudi treba, da so z vidika vpliva na tla ali podzemne vode pomembnejši H stavki, ki izkazujejo dolgoročni vpliv na zdravje ljudi in/ali na okolje. V tem smislu so za zdravje ljudi pomembni H stavki od H340 in višje, za okolje pa vsi H4xx stavki (H400, H410, H411, H412 in H413).

Če je strokovno utemeljeno, se pri pripravi seznama zadevnih nevarnih snovi razen razvrstitve upošteva tudi njihove lastnosti, kot so: sestava, agregatno stanje, fizikalno-kemijske lastnosti (topnost, hidrofobnost, Henrijev koeficient itd.), usoda in obnašanje v okolju (mobilnost – porazdelitveni koeficient organski ogljik/voda, obstojnost itd.) ter strupenost za človeka in za okolje. Za snovi, ki niso razvrščene po Uredbi CLP ali registrirane po Uredbi REACH, lahko podatke o fizikalno-kemijskih lastnostih snovi, o usodi in obnašanju v okolju in o strupenosti v vodnem okolju najdemo v literaturi. Iskanje se izvaja v javno dostopnih virih, če podatkov ni na razpolago, lahko te pridobimo tudi iz drugih virov, na primer z modeliranjem s pomočjo modelov QSAR.

Navede in upošteva se tudi količino, ki se skladišči, uporablja ali proizvaja v napravi ali izpušča na območju naprave. Če naprava leži na vodovarstvenem območju in se ugotovi prisotnost zadevnih nevarnih snovi, mora upravljavec izdelati izhodiščno poročilo ne glede na količinske pragove iz priloge 3 Uredbe IED.

V drugem koraku izhodiščnega poročila je treba razen podatkov iz prvega koraka predstaviti tudi naslednje podatke o zadevnih nevarnih snoveh:

• agregatno stanje,
• druge lastnosti, v kolikor so relevantne (topnost, hidrofobnost, mobilnost, obstojnost, bioakumulativnost, strupenost za človeka in/ali za okolje),
• uvrstitev v skupino po prilogi 3 Uredbe IED in
• letno prisotnost zadevne nevarne snovi, ki se jo skladišči, uporablja ali izpušča na območju naprave.

POMEMBNO: V skladu s prilogo 3 Uredbe IED odpadki ne spadajo med zadevne nevarne snovi

3. korak izhodiščnega poročila: Pregled tehničnih ukrepov in ugotovitev obveznosti predložitve izhodiščnega poročila

V tretjem koraku je treba za vsako posamezno zadevno nevarno snov navesti:

• območje IED naprave, na katerem se skladišči, uporablja, proizvaja ali izpušča zadevno nevarno snov;
• opis načina skladiščenja in uporabe, vključno z navedbo vseh transportnih poti in opisom nastajanja ali izpuščanja zadevnih nevarnih snovi na območju;
• zmogljivost skladišč za zadevne nevarne snovi;
• letno prisotnost zadevnih nevarnih snovi pri uporabi, proizvajanju ali izpuščanju in oceno, ali presega pragove iz priloge 3 Uredbe IED;
• obrazložitev razloga za vključitev nevarnih snovi na seznam zadevnih nevarnih snovi oziroma razlog za izključitev iz seznama;
• navedbo območja naprave in njenih delov ter opis okoliščin in dogodkov, ki lahko povzročijo nenadzorovan ali nadzorovan izpust zadevnih nevarnih snovi in so lahko posledica nesreč, izrednih dogodkov, rutinskih postopkov ali normalnega obratovanja in
• opis izpolnjevanja zahtev in ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode (pregled tehničnih ukrepov – in 2. odstavek 7. člena Uredbe IED). Treba je izdelati Poročilo o pregledu tehničnih ukrepov, ki ga mora v skladu z Uredbo IED izdelati pooblaščenec za varstvo okolja in je sestavni del ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode. Poročilo obsega podatke in ugotovitve o izvajanju in stanju ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode in njihovi brezhibnosti.

Na osnovi zbranih podatkov se pripravi ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode za območje IED naprave, vključno s sklepno ugotovitvijo o obveznosti predložitve izhodiščnega poročila. Če je v sklepni ugotovitvi ugotovljena možnost onesnaženja tal in podzemne vode, je treba izdelati izhodiščno poročilo in opraviti vse nadaljnje korake za izdelavo izhodiščnega poročila, opisane v spodnjem besedilu.

POMEMBNO: V skladu z Uredbo IED je Poročilo o pregledu tehničnih ukrepov priloga k izhodiščnemu poročilu, podpisnik poročila je pooblaščenec za varstvo okolja.

4. korak izhodiščnega poročila: Zgodovina območja naprave

Zbrati je treba informacije v zvezi s preteklo rabo lokacije IED naprave, zaradi katere bi lahko prišlo do izpusta nevarnih snovi. Identificirane snovi je treba vključiti v seznam parametrov pretekle rabe, katerih količino na lokaciji je treba ugotoviti ob ugotavljanju ničelnega stanja IED naprave (7. korak izhodiščnega poročila). Opis zgodovine območja naprave mora vsebovati podatke in informacije o rabi območja ter opis preteklega obratovanja:

• opis pretekle rabe območja pred izdelavo prvega izhodiščnega poročila,
• opis mest, kjer so se pred ali med obratovanjem zgodile emisije ali nenadzorovani izpusti zadevnih nevarnih snovi v tla in podzemno vodo in je pri tem prišlo do onesnaženja tal ali podzemne vode,
• opis morebitnih raziskav onesnaženosti tal ali podzemne vode zaradi dogodkov iz prejšnje alineje,
• opis morebitnih sanacijskih ukrepov.

Podatke in informacije je treba pridobiti iz prostorskih aktov ter uradnih evidenc, Uprave RS za zaščito in reševanje in iz evidenc zavezanca. Če razpoložljivi podatki niso dovolj natančni, je treba izdelati oceno zgodovine območja pred njegovo postavitvijo. Če podatkov in informacij ni na razpolago, je treba narediti zabeležko.

 

5. korak izhodiščnega poročila: Opis stanja okolja

Opis stanja okolja na območju je namenjen določitvi možnih poti prenosa ali pretoka snovi v primeru izpuščanja in določitvi delov okolja, ki bi bili zaradi tega potencialno ogroženi, in vključuje:

• topografske podatke:

1. podatke o reliefu in nakloni
2. h površin,
3. podatke o pozidanih in nepozidanih površinah območja, pri čemer se navede podatke o utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površinah, o zelenih ali drugih neutrjenih površinah. Navede in opiše se tudi potencialne lokacije/mesta glede na njihov položaj v prostoru (na nivoju tal, nad tlemi, pod tlemi, v cevovodu nad tlemi ali v tleh ipd.). Tloris celotnega območja z vsemi deli in s tehnično povezanimi dejavnostmi se prikaže na karti za raven merila najmanj 1 : 5000. Priložiti je treba vzdolžne in prečne prereze, iz katerih morajo biti jasno razvidne pozicije lovilnih skled, zajetij, cevovodov, kanalov ipd., zlasti, če so na nivoju ali pod nivojem tal;

• opis lastnosti tal in podzemne vode, ki vplivajo na njihovo propustnost in transport snovi skozi tla in podzemno vodo, pri čemer bomo izhajali iz geoloških in hidrogeoloških značilnosti. Poda se opis tal in geoloških plasti pod območjem naprave ter opis fizikalno-kemijskih lastnosti vsake geološki plasti z vidika njihove prepustnosti in, kjer je to znano, se navede njihov hidravlični gradient. Poda se opis smeri tokov podzemne vode in značilnosti tipov vodonosnikov;
• prikaz in opis možnosti onesnaženja površinske vode (vodno telo površinske vode) zaradi emisij iz območja naprave na območju ali v neposredni bližini območja naprave,
• podatke o varovanih in zavarovanih območjih ter območjih zavarovanih vrst po predpisih o ohranjanju narave, občutljivih in ranljivih območjih po predpisih o varstvu okolja ter varstvenih in ogroženih območjih po predpisih o vodah;
• prikaz in opis možnih poti onesnaževal, ki ne glede na topografske značilnosti in hidravlični gradient podzemne vode na območju omogočajo transport snovi. Pri tem se prikaže in opiše zlasti kanale, cevovode, drenaže, transportne poti, rudarske objekte ipd.),
• podatke o rabi zemljišč v neposredni bližini območja naprave, ki se nanašajo na opis industrijskih dejavnosti, ki uporabljajo, proizvajajo ali izpuščajo enake ali podobne zadevne nevarne snovi kot naprava in so gorvodno oziroma na dotoku podzemne vode na območje in bi lahko s svojim onesnaženjem (sedanjim ali preteklim) povzročile ‘domino efekt’. Opredeli se tudi druge dejavnosti in naprave, ki delujejo v okolici območja naprave in so lahko vir emisij istih zadevnih nevarnih snovi, ki bi lahko prispele na ali pod območje naprave.

Podatke in informacije je treba pridobiti iz prostorskih aktov, uradnih evidenc, če te obstajajo in so javne, ali terenskega ogleda. Kadar razpoložljivi podatki niso dovolj natančni, je treba izdelati oceno. Če podatkov in informacij ni na razpolago, je treba narediti zabeležko. Za vse podatke in informacije se navede uporabljene strokovne vire in literaturo oziroma se dokumentira, če se jih pridobi s terenskega ogleda.

6. korak izhodiščnega poročila: Konceptualni model območja naprave

V šestem koraku se s konceptualnim modelom, na osnovi vseh razpoložljivih informacij iz tretjega, četrtega in petega koraka izhodiščnega poročila, za vsak del območja, kjer se skladišči, uporablja, proizvaja ali izpušča zadevne nevarne snovi, prikaže povezavo med emisijo ali nenadzorovanim izpustom zadevne nevarne snovi, možnimi potmi njenega širjenja v tla in podzemno vodo ter s tem povezanim vplivom na onesnaženje tal ali podzemne vode.

V zaključku šestega koraka izhodiščnega poročila se odloči, ali je potrebna namenska raziskava območja naprave in če, ali je za izvedbo namenske raziskave območja naprave, torej sedmega koraka izhodiščnega poročila, potrebna izvedba novih vrtin. V tem primeru se določi lokacije novih vrtin ter priporoča samo izvedbo vrtin (ožja, na jedro). Določi se tudi vzorčevalna mesta za vzorčenje tal.

 

7. korak izhodiščnega poročila: Preiskave tal in podzemne vode

Za pridobitev podatkov o stanju onesnaženosti tal in podzemne vode je treba v skladu s 13. členom Uredbe IED pridobiti podatke o preiskavah tal in podzemne vode:

• uporabi se vse razpoložljive informacije obstoječih monitoringov voda na območju, predvsem monitoringa kakovosti podtalnice, ki se na odlagališčih izvaja dvakrat letno,
• izvede se namenska raziskava območja naprave za tla in, če je potrebno, tudi za podzemne vode. Izvede se v skladu z zahtevami Uredbe IED, Pravilnika za tla in Pravilnika za podzemne vode. V določenih primerih je potrebna izvedba novih vrtin.

Namen sedmega koraka je določitev ničelnega stanja tal in podzemne vode zaradi primerjave onesnaženosti tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi s stanjem po prenehanju obratovanja IED naprave. Pri tem se podatke iz namenske raziskave navede v skladu s pravilnikoma, ki urejata obratovalni monitoring stanja tal in stanja podzemnih voda.

Parametre, ki jih je treba določiti v tleh in v podzemni vodi, se določi iz seznama zadevnih nevarnih snovi, pri tem se oceni možnost dolgoročnega pojavljanja v tleh ali v podzemni vodi. Pri pripravi seznama parametrov za meritev je razen zadevnih nevarnih snovi treba upoštevati tudi parametre pretekle rabe, pri tem se upošteva zgodovina območja IED naprave (4. poglavje poročila).

POMEMBNO: Odlagalna polja ne štejejo v območje naprave, za katero se pripravlja izhodiščno poročilo (priloga 4 Uredbe IED).

 

8. korak izhodiščnega poročila: Opredelitev onesnaženosti tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi

Stanje onesnaženosti tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi za potrebe količinske primerjave onesnaženosti tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi s stanjem po prenehanju obratovanja naprave se prikaže s količino zadevnih nevarnih snovi v tleh ali v podzemni vodi na način, kot se prikazuje rezultate po Pravilniku za tla in Pravilniku za podzemne vode. V sklepnih ugotovitvah se navede vse uporabljene podatke in informacije vključno z navedbo virov, ki so bili uporabljeni za določitev stanja onesnaženosti tal in podzemne vode, navede se vse uporabljene metode za vzorčenje, analiziranje tal in podzemne vode ter za verifikacijo dobljenih rezultatov.

 

Dodaj članek med moje vsebine