Vprašanje okoljevarstvenih dovoljenj zakon ureja okvirno enako kot do sedaj. Novost predstavlja podpoglavje, ki ureja skupne določbe, torej določbe, ki veljajo za vse kategorije okoljevarstvenih dovoljenj. Nova je zahteva, da ministrstvo ob vsaki spremembi okoljevarstvenega dovoljenja pripravi čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja in pa prenehanje obratovanja naprave ali obrata. Novost pa predstavlja tudi zahteva, da se v primeru, kadar se okoljevarstveno dovoljenje izda za odlagališče odpadkov, v zemljiški knjigi zaznamuje ustrezno javnopravno omejitev.
Največ sprememb, vključno s preimenovanjem naprave, pa prinašajo določbe o okoljevarstvenem dovoljenju za naprave, ki povzročajo industrijske emisije (v ZVO-1: naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega).
Spremembe so tudi v predložitvi izhodiščnega poročila, upoštevanja obveznosti upravljavca o prilagoditvi zaključkom o BAT. Na novo ali drugače je v postopku izdaje, spremembe in prenehanja okoljevarstvenega dovoljenja urejeno: mirovanje okoljevarstvenega dovoljenja, začasna prepoved obratovanja, izdelava izhodiščnega poročila, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja z vloženo vlogo in brez dosedanjega postopka prijave spremembe postopek prilagoditve zaključkom o BAT, ki se začne na vlogo upravljavca, odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, sodelovanje javnosti …
Novost v ZVO-2 so skupne določbe, v katerih je opredeljeno, da je treba za obratovanje:
– naprave, ki povzročajo industrijske emisije (prej IED naprave),
– za druge naprave in dejavnosti in
– za obrate
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje na podlagi:
– 110. člena (prej na podlagi 68. člena ZVO-1) za naprave, ki povzročajo industrijske emisije (prej IED naprave),
– 126. člena (prej na podlagi 82. člena ZVO-1) za druge naprave in dejavnosti in
– 131. člena (prej na podlagi 86. člena ZVO-1) za obrate.
Ministrstvo lahko izda eno okoljevarstveno dovoljenje za napravo, ki povzroča industrijske emisije, in eno ali več naprav ali dejavnosti za druge naprave in dejavnosti, ki so na istem območju in imajo istega upravljavca.
Na zahtevo upravljavcev ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje tudi za eno ali več naprav ali njenih delov, ki so na istem kraju in jih upravljajo različni upravljavci, pri čemer mora okoljevarstveno dovoljenje vsebovati pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsaka naprava ali njen del, in obveznosti vsakega upravljavca.
Ministrstvo ob vsaki izdaji odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja v 30 dneh od pravnomočnosti te odločbe izda čistopis izreka okoljevarstvenega dovoljenja, ki vsebuje izrek okoljevarstvenega dovoljenja z vključenimi spremembami, obrazložitev pa le navedbo opravilne številke in datume izdaje prvotnega okoljevarstvenega dovoljenja in vseh njegovih sprememb.
Če je upravljavec naprave ali obrata prenehal obstajati in ob prenehanju ni imel v lasti naprave, obrata ali zemljišča naprave ali obrata in ob prenehanju ni zagotovil prenosa upravljanja naprave ali obrata na drugega upravljavca, mora zagotoviti odstranitev naprave ali obrata.
Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki povzročajo industrijske emisije (110. člen):
Naprava je nepremična tehnična enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenjevanje okolja, ker v njej poteka ena ali več določenih dejavnosti in na istem območju druge z njo neposredno tehnično povezane dejavnosti, brez katerih ne more obratovati in ki lahko povzročajo obremenjevanje okolja. Naprava je lahko tudi premična tehnična enota in z njo tehnično povezane dejavnosti, če je opredeljena s predpisi iz tega zakona.
Upravljavec mora za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala ena ali več dejavnosti, ki bodo povzročale industrijske emisije, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Če je naprava odlagališče odpadkov, je nepremičnine, na katerih je to odlagališče, dovoljeno uporabljati samo za namene odlaganja odpadkov v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem. To omejitev se zaznamuje v zemljiški knjigi po pravilih, ki jih zakon, ki ureja zemljiško knjigo, določa za zaznambo pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah. Zaznamba ima za posledico, da okoljevarstveno dovoljenje odstavka učinkuje tudi proti poznejšim pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri je vpisana.
Upravljavcu, ki na istem območju v eni napravi izvaja več dejavnosti iz predpisa iz prejšnjega odstavka, se za obratovanje naprave izda eno okoljevarstveno dovoljenje za napravo iz tega člena.
Naprava lahko začne obratovati le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. Upravljavec naprave lahko izvede spremembo le na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja.
Upravljavec mora v zvezi z obratovanjem naprave, ki povzroča industrijske emisije zagotoviti:
- ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja v skladu s predpisi;
- uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, predpisanih v zaključkih o BAT ali v referenčnih dokumentih BAT, razen glede mejnih vrednosti, če gre za referenčni dokument BAT, ki je bil objavljen pred 6. januarjem 2011, če zaključki o BAT še niso izdani, pri čemer se v primerih, ko je področje uporabe zaključkov o BAT ožje ali širše od področja dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije, zagotovi uporabo zaključkov o BAT na način, kot ga definirajo posamezni zaključki o BAT;
- preprečevanje znatnega onesnaženja okolja z ustreznim nadzorovanjem in obvladovanjem pomembnih škodljivih vplivov naprave;
- ukrepe za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;
- upoštevanje pravil hierarhije ravnanja z odpadki iz prvega odstavka 23. člena tega zakona pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi;
- ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov;
- učinkovito rabo energije;
- ukrepe za preprečitev onesnaževanja okolja in vzpostavitev zadovoljivega stanja okolja na kraju naprave po dokončnem prenehanju obratovanja naprave ali njenega dela.
Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati:
- opis naprave in njenih dejavnosti, vključno z navedbo zmogljivosti;
- podatke o surovinah, pomožnih materialih ter drugih snoveh in energiji, uporabljenih ali proizvedenih v napravi;
- podatke o virih emisij iz naprave ter o vrstah in količinah predvidljivih emisij iz naprave;
- opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;
- predlog monitoringa emisij v okolje;
- podatke o značilnostih območja naprave;
- predlagane tehnološke postopke in tehnike za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz naprave;
- ukrepe za preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, nastalih v napravi;
- podatke o predvidenih ukrepih, iz katerih je razvidno, da bodo izpolnjene zahteve iz prejšnjega odstavka;
- glavne alternative predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je preučil vlagatelj vloge;
- identifikacijske znake, s katerimi so zemljiške parcele, na katerih je odlagališče odpadkov, vpisane v zemljiško knjigo, če je naprava iz prvega odstavka 110. člena tega zakona odlagališče odpadkov;
- podatke in ukrepe, ki niso zajeti v prejšnjih točkah tega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave in izvajanje dejavnosti, določene v predpisih iz 18., 21., 24., 28. in 29. člena tega zakona ter 25. in 30. člena tega zakona, in
- poljuden povzetek vloge.
Če je bilo za napravo predhodno pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali okoljevarstveno dovoljenje za obrat ali integralno gradbeno dovoljenje skladno s predpisom o graditvi objektov, lahko upravljavec v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vključi ali priloži tudi podatke iz poročila o vplivih na okolje ali zasnove zmanjšanja tveganja za okolje ali varnostnega poročila.
Upravljavec mora vlogi priložiti tudi oceno možnosti onesnaženja. Če iz ocene možnosti onesnaženja izhaja, da lahko zadevne nevarne snovi, ki se jih uporablja ali proizvaja v napravi ali jih ta izpušča, povzročijo onesnaženje tal in podzemne vode, mora upravljavec k vlogi namesto ocene možnosti onesnaženja priložiti delno izhodiščno poročilo.
Ministrstvo mora v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije in njegove spremembe iz javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in v osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju ter zainteresirani javnosti omogočiti sodelovanje pri odločanju o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, tako da lahko daje mnenja, predloge in pripombe z javnim naznanilom na krajevno običajen način in z objavo na osrednjem spletnem mestu državne uprave obvesti javnost.
Po prejemu mnenj, predlogov in pripomb ministrstvo seznani vlagatelja vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ter izvede javno obravnavo, na katero povabi zainteresirano javnost, ki je v okviru javne razgrnitve posredovala mnenja, pripombe in predloge, in vlagatelja vloge z javnim naznanilom na krajevno običajen način in z objavo na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Zainteresirana javnost, ki se namerava javne obravnave udeležiti, mora ministrstvu najkasneje osem dni pred izvedbo javne obravnave potrditi svojo udeležbo. Ministrstvo povabi zainteresirano javnost, ki ima položaj stranskega udeleženca, z vročitvijo vabila. Na podlagi izvedene javne obravnave ministrstvo pozove vlagatelja vloge, naj se do mnenj, predlogov in pripomb zainteresirane javnosti, ki jih je ta podala, pisno opredeli ter po potrebi dopolni vlogo s predlaganimi ukrepi za preprečevanje in odpravo ali zmanjševanje vplivov na okolje zaradi obratovanja naprave.
Stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja ali njegove spremembe je upravljavec naprave. Stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja je lahko oseba, ki izkaže, da bi nameravano obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na njene pravne koristi in ki vloži zahtevo za vstop v postopek v 30 dneh od dneva objave, nevladna organizacija in civilna organizacija imata položaj stranskega udeleženca, če sta vložili zahtevo za vstop v postopek izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in njegove spremembe v 30 dneh od dneva objave s podatkom o varnem elektronskem predalu, na katerega jima bo ministrstvo vročalo dokumente.
Ministrstvo pošlje pristojni inšpekciji in občini, na območju katere je naprava, informacijo o izdaji in mestu objave okoljevarstvenega dovoljenja.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.
Ministrstvo lahko v primeru vstopa stranskega udeleženca v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja podaljša rok za odločitev iz prvega odstavka tega člena za največ dva meseca.
Upravljavec mora za vsako nameravano spremembo v vrsti ali delovanju naprave ali razširitvi naprave, ki bi lahko vplivala na okolje, ali zaradi spremembe upravljavca vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Upravljavec lahko pred vložitvijo vloge od ministrstva zahteva informacijo, ali je nameravana sprememba glede na veljavne predpise dopustna. V zahtevi poda kratek opis nameravane spremembe, pri čemer podrobno opiše del spremembe, glede katere želi informacijo. Če zaradi nameravane spremembe ni treba spremeniti okoljevarstvenega dovoljenja, ministrstvo to ugotovi z odločbo.
Upravljavec naprave je v štirih letih od objave novega zaključka o BAT obratovanje naprave dolžan prilagoditi zahtevam iz zaključkov o BAT, ki se nanašajo na dejavnost, zaradi katere se napravo uvršča med naprave, ki povzročajo industrijske emisije. Upravljavec mora obratovanje naprave prilagoditi zahtevam iz posodobljenih zaključkov o BAT v štirih letih od njihove objave. Upravljavec naprave mora vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, ki je namenjena prilagoditvi zaključkom o BAT, najkasneje 15 mesecev pred iztekom roka. Ministrstvo izda odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja najkasneje tri mesece pred potekom roka, če je to potrebno zaradi prilagoditve pogojev v okoljevarstvenem dovoljenju zaključkom o BAT.
Upravljavec mora vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, če je njegova sprememba potrebna zaradi prilagoditve zaključkom o BAT, pri čemer mora upoštevati vse faze načrtovanja in izvedbe investicije ter pridobitve vseh potrebnih upravnih odločb, vključno z odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja, tako da se izvedbo spremembe izvede najkasneje šest mesecev pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena.
Upravljavec mora najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi novih ali posodobljenih zaključkov o BAT izdelati pisno opredelitev glede izpolnjevanja vseh za napravo relevantnih BAT zaključkov, vključno z načrti za uskladitev z njimi, če bodo za to uskladitev potrebne investicije ali spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, ter jo na zahtevo predložiti pristojnemu inšpektorju.
Če namerava upravljavec začasno prenehati obratovanje naprave ali njenega dela, o tem obvesti ministrstvo. V obvestilu navede predvideni datum začasnega prenehanja obratovanja naprave in navede ukrepe, ki jih bo izvedel zaradi preprečitve morebitne ali potencialne čezmerne obremenitve okolja ali okoljske škode. Med začasnim prenehanjem obratovanja naprave ali njenega dela upravljavcu mirujejo njegove pravice do obratovanja naprave ali njenega dela in obveznost monitoringa. O mirovanju pravic in ministrstvo izda sklep. Upravljavec obvesti ministrstvo, da bo ponovno začel obratovanje naprave ali njenega dela najmanj 30 dni pred nameravanim začetkom ponovnega obratovanja.
Okoljevarstveno dovoljenje preneha veljati z odvzemom ali z dokončnim prenehanjem obratovanja naprave.
Ministrstvo okoljevarstveno dovoljenje odvzame z odločbo na podlagi ugotovitev ali na predlog pristojnega inšpektorja.
Ministrstvo na predlog pristojnega inšpektorja izda odločbo o začasni prepovedi obratovanja naprave, če upravljavec v štirih letih od sprejema zaključkov o BAT naprave ne prilagodi novim ali spremenjenim zaključkom o BAT. Prepoved obratovanja učinkuje do prilagoditve naprave novim ali spremenjenim zaključkom o BAT iz prejšnjega stavka.
Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje druge naprave in dejavnosti (126. člen):
Upravljavec mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje druge dejavnosti in druge naprave, ki ni naprava, ki povzroča industrijske emisije (110. člen) , če je s predpisi določena obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja.
Okoljevarstveno dovoljenje za druge dejavnosti in naprave mora pridobiti tudi upravljavec, ki je obdelovalec odpadkov, če se njegova dejavnost ali naprava za obdelavo odpadkov ne uvršča med naprave, ki povzročajo industrijske emisije.
Če je naprava odlagališče odpadkov, se zanjo uporablja drugi odstavek 110. člena tega zakona.
Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja mora poleg podatkov o vlagatelju vloge vsebovati podatke o napravi in njenem obratovanju ali dejavnosti ter o predvidenih ukrepih. Če je naprava odlagališče odpadkov, mora vloga vsebovati tudi identifikacijske znake, s katerimi so zemljiške parcele, na katerih je odlagališče odpadkov, vpisane v zemljiško knjigo.
Ministrstvo mora v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za sežig ali sosežig odpadkov zagotoviti javnosti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ter zainteresirani javnosti omogočiti izražanje mnenj in dajanje predlogov in pripomb z javnim naznanilom na krajevno običajen način in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja ali njegove spremembe je upravljavec. Stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za napravo je lahko oseba, ki izkaže, da bi nameravano obratovanje naprave ali opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na njene pravne koristi in ki vloži zahtevo za vstop v postopek v 30 dneh od dneva objave. Nevladna organizacija ter civilna iniciativa imata v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za napravo iz tretjega in njegove spremembe položaj stranskega udeleženca, če sta vložili zahtevo za vstop v postopek v 30 dneh od dneva objave.
Če je bilo za napravo ali dejavnost predhodno pridobljeno okoljevarstveno soglasje ali integralno gradbeno dovoljenje skladno s predpisom o graditvi objektov, ministrstvo pri odločitvi o okoljevarstvenem dovoljenju ali njegovi spremembi, upošteva podatke iz poročila o vplivih na okolje.
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju ali v odločbi o njegovi spremembi podrobneje določi pogoje in ravnanja skladno s predpisi ter zahteve, ki se nanašajo na ukrepe po prenehanju obratovanja naprave ali opravljanju dejavnosti. Če se okoljevarstveno dovoljenje nanaša na odlagališče odpadkov, mora izrek okoljevarstvenega dovoljenja vsebovati tudi identifikacijske znake, s katerimi so zemljiške parcele, na katerih je odlagališče odpadkov, vpisane v zemljiško knjigo. Ministrstvo v obrazložitvi okoljevarstvenega dovoljenja za napravo navede tudi, kako je pri odločitvi upoštevalo mnenja in pripombe zainteresirane javnosti.
Ministrstvo pošlje okoljevarstveno dovoljenje ali odločbo o njegovi spremembi tudi pristojni inšpekciji in občini, na območju katere je naprava ali opravlja dejavnost.
Ministrstvo najkasneje v sedmih dneh po vročitvi stranki objavi okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za sežig ali sosežig odpadkov ali odločbo o njegovi spremembi na krajevno običajen način in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Upravljavec mora za vsako nameravano spremembo v obratovanju naprave, ki je povezana z delovanjem ali razširitvijo te naprave in lahko vpliva na okolje ali zdravje ljudi, ali vsako nameravano spremembo pri opravljanju dejavnosti ali spremembo glede upravljavca vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, ki mora vsebovati tudi opis sprememb naprave ali dejavnosti in opis vplivov nameravane spremembe na okolje ali dele okolja ali na zdravje ljudi oziroma podatke o upravljavcu, če gre za spremembo upravljavca.
Če naprava zaradi nameravane spremembe v njenem obratovanju postane naprava, ki povzroča industrijske emisije (110. člen), ministrstvo izda odločbo o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja za napravo (126. člen), potem ko na podlagi vloge pravnomočno odloči o novem okoljevarstvenem dovoljenju za naprave, ki povzročajo industrijske emisije.
Okoljevarstveno dovoljenje za obrat (131. člen):
Obrat je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi procesi, v katerih se proizvaja, skladišči ali kakor koli drugače uporablja nevarne snovi ter izpolnjuje predpisane pogoje za razvrstitev v obrate manjšega ali obrate večjega tveganja za okolje.
Obrat lahko začne obratovati le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja. Upravljavec lahko izvede spremembo le na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja.
Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega člena mora vsebovati:
- ime in naslov upravljavca obrata, ime, priimek in položaj osebe, odgovorne za obrat, ter ime in naslov lokacije obrata, če je ta drugačen od naslova upravljavca obrata;
- opis značilnosti in dejavnosti obrata;
- podatke za določitev dejanske in pričakovane prisotnosti nevarnih snovi in kategorij nevarnih snovi v obratu ali nevarnih snovi in kategorij nevarnih snovi, ki bi razumno predvidljivo lahko nastale med izgubo nadzora nad procesi, vključno s skladiščenjem;
- podatke o fizikalni obliki nevarnih snovi iz prejšnje točke;
- podatke o neposredni okolici obrata in dejavnike, ki bi utegnili povzročiti večjo nesrečo ali poslabšati njene posledice, vključno s podrobnostmi o sosednjih obratih, napravah in drugih območjih in posegih v prostor, če so na voljo in ki bi lahko povzročili ali povečali tveganje ali posledice večje nesreče in verižne učinke;
- zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje, če gre za obrat manjšega tveganja za okolje, ali varnostno poročilo, če gre za obrat večjega tveganja za okolje, ki določata ukrepe za preprečevanje večje nesreče in zmanjšanje njenih posledic, in
- ukrepe v primeru dokončnega prenehanja obrata.
Ministrstvo mora v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obrat ali njegovo spremembo zagotoviti javnosti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in v osnutek odločitve o okoljevarstvenem dovoljenju ter zainteresirani javnosti omogočiti sodelovanje pri odločanju o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, tako da lahko daje mnenja, predloge in pripombe z javnim naznanilom na krajevno običajen način in z objavo na osrednjem spletnem mestu državne uprave obvesti javnost. Zainteresirana javnost ima v času trajanja javne razgrnitve pravico do sodelovanja v tem postopku. Pravica zajema pravico dajati mnenja, predloge in pripombe v zvezi z obratom, za katerega se vodi postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, in sicer glede ugotavljanja dejanskega stanja, upoštevanja pravil upravnega postopka ter glede upoštevanja materialnih predpisov, vključno s predlogi glede ukrepov za zmanjševanje tveganja in preprečevanje večje nesreče ter zmanjšanje njenih posledic.
Po prejemu mnenj, predlogov in pripomb ministrstvo izvede javno obravnavo, na katero povabi zainteresirano javnost, ki je v okviru javne razgrnitve posredovala mnenja, pripombe in predloge, in vlagatelja vloge. Ministrstvo povabi zainteresirano javnost na javno obravnavo z javnim naznanilom na krajevno običajen način in z objavo na osrednjem spletnem mestu državne uprave najmanj 15 dni pred izvedbo javne obravnave, pri čemer mora zainteresirana javnost, ki se namerava javne obravnave udeležiti, ministrstvu najkasneje osem dni pred izvedbo javne obravnave potrditi svojo udeležbo. Na podlagi izvedene javne obravnave ministrstvo pozove vlagatelja vloge, da se do mnenj, predlogov in pripomb zainteresirane javnosti pisno opredeli ter po potrebi dopolni vlogo in zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje, če gre za obrat manjšega tveganja za okolje, ali varnostno poročilo, če gre za obrat večjega tveganja za okolje.
Ministrstvo najkasneje v sedmih dneh po vročitvi stranki objavi okoljevarstveno dovoljenje za obrat ali njegovo spremembo na krajevno običajen način in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju potrdi ustreznost varnostnega poročila ali zasnove zmanjšanja tveganja za okolje in upravljavcu obrata naloži, naj pri gradnji, zagonu, običajnem obratovanju ali poskusnem obratovanju, v rednih ali izrednih razmerah ter pri dokončnem prenehanju delovanja obrata izvaja ukrepe, predvidene v varnostnem poročilu ali zasnovi zmanjšanja tveganja za okolje.
Ministrstvo lahko v okoljevarstvenem dovoljenju iz prvega odstavka tega člena upravljavcu obrata naloži tudi izvajanje drugih ukrepov za preprečevanje večje nesreče in zmanjšanje njenih posledic, kadar presodi, da so taki ukrepi potrebni zaradi preprečevanja večje nesreče ali zmanjševanja njenih posledic.
Ministrstvo lahko v primeru vstopa stranskega udeleženca podaljša rok za odločitev o izdaji okoljevarstvenega ali rok za njegovo spremembo za največ dva meseca.
Upravljavec obrata mora vložiti vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja pred izvedbo
- večje spremembe obrata;
- spremembe, zaradi katere se spremeni razvrstitev obrata iz obrata večjega tveganja za okolje v obrat manjšega tveganja za okolje;
- sprememb, zaradi katerih se spremeni njihov nabor nevarnih snovi, in
- načrtovane spremembe upravljavca, zaradi katere se spremenijo podatki iz 1. točke prvega odstavka 132. člena tega zakona.
Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati spremenjeno oziroma dopolnjeno zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje ali varnostnega poročila z nedvoumno prikazanimi spremembami ali dopolnitvami.
Ministrstvo pošlje pristojni inšpekciji in občini, na območju katere je obrat, informacijo o izdaji in mestu objave odločbe o spremenjenem okoljevarstvenem dovoljenju iz prejšnjega odstavka.
Upravljavec obrata mora redno pregledovati varnostno poročilo in zasnovo zmanjšanja tveganja iz prvega odstavka 132. člena tega zakona ter ju po potrebi spremeniti ali dopolniti:
- najmanj na vsakih pet let;
- če je pridobil nove podatke, pomembne za določitev varnostnih ukrepov v obratu;
- če namerava spremeniti obstoječe varnostne ukrepe;
- če se je v obratu zgodila večja nesreča v šestih mesecih od dneva njenega nastanka ali
- na lastno pobudo ali na zahtevo ministrstva, kadar je to upravičeno zaradi novih dejstev ali spoznanj s področja večjih nesreč, vključno s spoznanji, ki so rezultat analize nesreč ali, kolikor je le mogoče, analize skorajšnjih nesreč, zlasti glede tehničnih vidikov za preprečitev večjih nesreč in omejitev njihovih posledic, in spoznanj v zvezi z oceno nevarnosti.
Upravljavec obrata mora pri spreminjanju ali dopolnjevanju zasnove zmanjšanja tveganja za okolje ali varnostnega poročila skladno s prejšnjim odstavkom zagotoviti sledljivost sprememb in dopolnitev ter na spremenjenih ali dopolnjenih delih navesti datum spremembe ali dopolnitve. Upravljavec obrata mora spremenjeno ali dopolnjeno varnostno poročilo ali spremenjeno ali dopolnjeno zasnovo zmanjšanja tveganja poslati pristojni inšpekciji.
Ministrstvo okoljevarstveno dovoljenje odvzame na predlog pristojnega inšpektorja, če upravljavec v določenem roku ne izvrši njegove pravnomočne odločbe o uskladitvi obratovanja obrata s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja ali s predpisi, ki se nanašajo na delovanje obrata, ali če so ukrepi upravljavca za preprečevanje in ublažitev posledic večjih nesreč zelo pomanjkljivi.
Če namerava upravljavec obrata zmanjšati ali spremeniti nevarne snovi v obratu, tako da ne izpolnjuje več pogojev za razvrstitev v obrat, mora o tem pisno obvestiti ministrstvo in pristojno inšpekcijo, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki. Pristojna inšpekcija na podlagi obvestila opravi inšpekcijski pregled obrata, o tem pripravi poročilo in ga v 30 dneh od prejema obvestila pošlje ministrstvu. Če pristojna inšpekcija ob inšpekcijskem pregledu ugotovi, da pogoji za razvrstitev v obrat niso več izpolnjeni, ministrstvo izda odločbo o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja in o prenehanju obrata.
Dovoljenje za odstranitev odlagališča odpadkov:
Upravljavec odlagališča odpadkov, ki namerava odstraniti odlagališče odpadkov, mora za to pridobiti dovoljenje za odstranitev odlagališča odpadkov. V dovoljenju se določi tudi časovno omejeno veljavnost dovoljenja, ki je določena glede na količino odloženih odpadkov, ki jih bo treba odstraniti iz odlagališča odpadkov.
Ministrstvo pošlje dovoljenje ali odločbo o njegovi spremembi tudi pristojni inšpekciji in občini, na območju katere je odlagališče odpadkov.
Upravljavec odlagališča odpadkov pisno obvesti ministrstvo, inšpektorat, pristojen za okolje, in inšpektorat, pristojen za graditev, o izvedenih zahtevah za odstranitev odlagališča odpadkov iz dovoljenja, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki. Ministrstvo na podlagi poročil inšpektorata, pristojnega za graditev, in inšpektorata, pristojnega za okolje, iz katerih izhaja, da so izpolnjene vse zahteve v zvezi z odstranitvijo odlagališča odpadkov, upravljavcu odlagališča odpadkov potrdi odstranitev odlagališča odpadkov z odločbo o dokončni odstranitvi odlagališča odpadkov. Na podlagi pravnomočne odločbe se odlagališče odpadkov po uradni dolžnosti izbriše iz evidenc, ki se jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, in iz informacijskega sistema. Ministrstvo po uradni dolžnosti poda sodišču predlog za izbris zaznambe v zemljiški knjigi. Sodišče na podlagi tega obvestila po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi izbriše to zaznambo.