V slovenskem prostoru je največ posegov takšnih, ki za svojo izvedbo potrebujejo gradbeno dovoljenje; za njih je postopek opisan v predhodnem poglavju. Določeni posegi pa niso povezani z gradbeno zakonodajo, še vedno pa je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje. Takšni so npr. posegi po rudarski zakonodaji (kamnolomi, gramoznice, rudniški prostori), krčitev gozda ali pogozditev, projekti preoblikovanja zemljišč; večkrat se tudi soočimo s situacijo, ko objekt že ima gradbeno dovoljenje in se vanj postavlja tehnologijo (npr. za obdelavo odpadkov). Za vse te posege se še vedno pridobiva okoljevarstveno soglasje oz. vodi predhodni postopek, če presežejo pragove iz Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št. 51/14, 57/15, 26/17 in 105/20). Pri predhodnem postopku ni razlik glede na postopek, ki smo ga opisali v predhodnem poglavju. So pa razlike v postopku pridobivanju okoljevarstvenega soglasja.
Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja je definiran v Zakonu o varstvu okolja (torej tudi novem ZVO-2). vodi pa ga Ministrstvo za okolje in prostor; za razliko od prej, ko je postopek vodila Agencija RS za okolje.
Nosilec nameravanega posega mora za presojo vplivov na okolje zagotoviti projekt nameravanega posega v okolje in poročilo o vplivih izvedbe nameravanega posega na okolje. Ker ne gre za gradnjo, seveda projekt ni DGD, ampak je projekt, ki je za realizacijo posega določen s področno zakonodajo (npr. rudarski projekt, načrt ravnanja z odpadki, pogozditveni načrt itd.)
Obliko poročila o vplivih na okolje (PVO), ki je sestavni del vloge za okoljevarstveno soglasje, še naprej definira Uredba o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Ur. l. RS, št. 36/09, 40/17), ki je bila nazadnje spremenjena julija 2017. Ena izmed pomembnejših novosti ZVO-2 na tem področju je, da se v poročilu o vplivih na okolje ne določa več območja, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi (t. i. vplivno območje).
MOP v postopku se še vedno pridobiva mnenja ministrstev in drugim organizacijam, ki so glede na nameravani poseg pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi (že v ZVO-1), dodatno pa ZVO-2 predvideva tudi, da se v postopku pridobi mnenje občine, na območju katere bo izveden nameravani poseg; občina se mora v mnenju opredeliti glede skladnosti z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti.
Vključevanje javnosti se zagotovi z najmanj tridesetdnevno javno razgrnitvijo, ki jo MOP naznani z javnim naznanilom. Javno naznanilo je objavljeno na krajevno običajen način in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Po končani javni razgrnitvi in javni obravnavi MOP, po izvedbi ugotovitvenega postopka, v katerem se ugotavlja, ali je poseg sprejemljiv za okolje, izda odločbo o izdaji okoljevarstvenega soglasja. V odločbi ministrstvo navede tudi, kako se je pri odločitvi upoštevalo mnenja in pripombe zainteresirane javnosti, mnenja mnenjedajalcev, odgovore in pojasnila nosilca nameravanega posega in mnenje in pripombe države članice.
Če je za poseg v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) potrebna tudi presoja sprejemljivosti, je v skladu s tem pravilnikom vlogi treba priložiti še t. i. Dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja. Krovni zakon za to področje pa je Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 46/14 – ZON-C, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20)). Upošteva se tudi Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, št. 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, Odločba US – št. 39/13, 3/14, 21/16, 47/18).
Rok za izdajo okoljevarstvenega soglasja je tri mesece od vložitve popolne vloge, pri čemer rok ne teče v času javne razgrnitve, v času pridobivanja »ponovnih« mnenj mnenjedajalcev, in v času, ki ga nosilec posega porabi za opredelitev do mnenj in pripomb mnenjedalalce in v času eventualnega dopolnjevanja poročila o vplivih na okolje. Rok tudi ne teče v času, ki je potreben za aktivnosti v zvezi z eventualno čezmejno presojo z državo članico, in v času poteka eventualnega postopka prevlade javne koristi.
Ministrstvo lahko v primeru vstopa stranskega udeleženca v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja podaljša rok za odločitev za največ dva meseca.
Stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja je lahko oseba, ki izkaže, da bi nameravani poseg v okolje lahko vplival na njene pravne koristi in ki vloži zahtevo za vstop v postopek v 30 dneh od dneva objave o javni razgrnitvi. Če je zahteva za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja vložena zunaj roka iz prejšnje povedi, se s sklepom zavrže.
V postopek lahko vstopajo tudi nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu.na področju varstva okolja ali civilna iniciativa Tudi za njih velja, da morajo vložiti zahtevo za vstop v postopek v 30 dneh od dneva objave o javni razgrnitvi, pri čemer mora biti sestavni del zahteve za vstop v postopek tudi podatek o varnem elektronskem predalu, na katerega jim bo ministrstvo vročalo dokumente. Šteje se, da je bila vročitev dokumentov opravljena v treh delovnih dneh po oddaji dokumentov v varni elektronski predal. Če je zahteva za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja vložena zunaj roka iz prejšnjega stavka, se s sklepom zavrže.
Če bi nameravani poseg lahko pomembno vplival na okolje v sosednji državi članici, se v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja po potrebi izvede tudi čezmejno presojo. Ministrstvo za okolje in prostor obvesti državo članico o predvidenem posegu, država članica pa obvesti ministrstvo, da želi sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje. V tem primeru ministrstvo pristojnemu organu te države posreduje vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg ter se z njim dogovori o roku, v katerem bo posredoval mnenje o nameravanem posegu, ali o drugih oblikah posvetovanja o zmanjšanju ali odpravi možnih škodljivih čezmejnih vplivov na okolje, če druga država članica tako zahteva. Tega roka se ne šteje v rok za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja se v primeru posega v naravo z vplivi na okolje, ne glede na to, ali je vpliv samo daljinski ali tudi neposreden, izvede presojo sprejemljivosti vpliva posega na naravo, skladno z določili Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Poročilo o vplivih na okolje mora v tem primeru vsebovati tudi dodatek za presojo sprejemljivosti posega v naravo, ki mora biti pripravljen na način in v obsegu, kot ga določa zgoraj navedeni pravilnik. V takem primeru se z izdajo okoljevarstvenega soglasja šteje, da je izdano tudi naravovarstveno soglasje.
Ministrstvo v okoljevarstvenem soglasju določi pogoje, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje. Pogoje iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi predpisov na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in rabe ali varstva delov okolja, ugotovitev iz poročila o vplivih na okolje in mnenj in pripomb javnosti.
Nosilec posega lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, začetek izvedbe posega pa mora prijaviti pristojni inšpekciji.
Zoper odločbo o okoljevarstvenem soglasju ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.
Tožbo v upravnem sporu zoper odločbo o okoljevarstvenem soglasju lahko vložita nevladna organizacija in civilna iniciativa, če sta imeli v postopku izdaje odločbe o okoljevarstvenem soglasju položaj stranskega udeleženca. Lahko pa tožbo zoper okoljevarstveno soglasje vložita tudi nevladna organizacija in civilna iniciativa, ki v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja nista imeli položaja stranskega udeleženca. Rok za vložitev tožbe je 30 dni.
Okoljevarstveno soglasje preneha veljati, če nosilec posega v petih letih od njegove pravnomočnosti ne začne izvajati posega. Pod posebnimi pogoji, ki jih ZVO-2, je okoljevarstveno soglasje možno tudi spremeniti ali mu podaljšati veljavnost.