Delodajalca zanima, kako lahko delavci ob prenosu na drugega delodajalcu izkoristijo dopust in ali lahko na primer prenesejo celotni letni dopust na novega delodajalca. Dejansko stanje je bilo tako, da je naročnik storitev dosedanjemu izvajalcu storitev s 1. 6. odpovedal pogodbo o opravljanju storitev in prenesel opravljanje storitev skupaj z delavci na drugega izvajalca (delodajalca). Delavci pri prejšnjem delodajalcu niso izrabili letnega dopusta za letos, novi delodajalec pa ne ve, ali naj jim prizna celoten dopust ali samo sorazmeren del.
Aktualni prispevki
Starši šoloobveznih otrok in izraba letnega dopusta
Vprašanje:
Delavki je bilo odmerjeno 30 dni letnega dopusta. Ker ima dva šoloobvezna otroka, je delodajalca zaprosila za 15-dnevni letni dopust brez prekinitve. Zaradi nujnega procesa dela ji je delodajalec omogočil izrabo le 10 dni dopusta. Zanima jih, kakšne so omejitve pri določanju dolžine izrabe letnega dopusta v enem delu.
Svetovalna rubrika oktober 2011
Vprašanje: Redno spremljam vašo rubriko, ker ste mi že večkrat z vašimi strokovnimi, predvsem pa realnimi in življenjskimi nasveti ponudili drugačen pogled na do sedaj globoko zakoreninjena prepričanja. To je tudi razlog, da vam pišem.
Pred kratkim sem pričela s pogodbenim delom v podjetju, ki se ukvarja s športnimi dejavnostmi za otroke. Ker me šport spremlja že celo življenje in ker sem si že od nekdaj želela delati z otroki, mi ponujena možnost za sodelovanje veliko pomeni. Veliko vrednost pa imajo zame tudi delovno okolje in sodelavci, s katerimi soustvarjamo vsak delovni dan. Vendar pa ugotavljam, da so direktorjeve karakterne lastnosti, način dela in – kar je še najbolj pomembno – njegove vrednote in prepričanja, precej drugačne od mojih. Po naravi sem sicer prilagodljiva in marsikatero stvar – tudi na svoj račun – spregledam ali jo preprosto sprejmem brez odziva, a tokrat je sprejemanje takega odnosa zame prezahteven izziv.
Poslovni najem
Poslovni najem je posebna vrsta najema in je namenjen tistim, ki jih ne zanima nakup predmeta najema po poteku pogodbe, ampak jih zanima predvsem uporaba predmeta najema. Sredstvo, ki ga podjetnik vzame v najem, se vodi izvenbilančno in na takšen način podjetnik izkazuje manjšo kreditno izpostavljenost. Ob izteku pogodbe za poslovni najem najemnik sredstvo vrne ali pa pogodbo podaljša. Pri poslovnem najemu najemnik plačuje mesečno najemnino, ki se obravnava kot strošek storitve. Na vrednost storitve najemodajalec obračuna DDV, ki za najemojemalca predstavlja vstopni DDV.
Odlaganje odpadkov – pogosta vprašanja z odgovori
Kdaj ni potrebno izdelati oceno odloženih odpadkov?
V skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/11) ocene odpadkov ni treba izdelati za:
- odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v obdobju zaporednih štirih mesecev ne presega 200 kg in je na podlagi razpoložljivih podatkov o odpadkih in njihovega vizualnega pregleda mogoče izključiti njihovo onesnaženost z nevarnimi snovmi;
- odpadke istega imetnika, če njihova celotna odložena količina v enem letu ne presega 15 ton in imetnik pred začetkom dostavljanja odpadkov pisno potrdi, da ta količina v dovoljenem obdobju ne bo prekoračena in da odpadki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi in je delež biološko razgradljivih sestavin manjši od pet odstotkov, pri čemer morajo biti vrsta, izvor in kraj nastanka vsake pošiljke v celoti znani;
- komunalna odpadka, ki se razvrščata v klasifikacijski številki 20 02 02 in 20 03 03 iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
- odpadke, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi ali skladiščenju mineralnih surovin ali kot posledica obratovanja kamnolomov, če so odloženi na mestu nastanka, in
- gradbene odpadke, ki vsebujejo azbest, in trdno vezane azbestne odpadke.
Nova zakonodaja za ravnanje z odpadki
Predvidoma v mesecu novembru 2011 bo sprejeta nova Uredba za ravnanje z odpadki, medtem ko je bilo samo to leto sprejetih vsaj šest novih uredb in njihovih sprememb.
Osebna blagovna znamka menedžerja
Medijska prepoznavnost ima dve plati, pozitivno in negativno; slava poleg pozornosti in blišča namreč prinaša tudi bremena in nevarnosti. Načrtna gradnja in razvoj osebne blagovne znamke sta tesno povezana z medijsko izpostavljenostjo in stopnjo prepoznavnosti posameznika, zato lahko z vplivanjem na odnose z mediji menedžer vpliva tudi na razvoj in promocijo lastne blagovne znamke. Vendar pa osebna blagovna znamka obsega in zahteva veliko več kot zgolj sodelovanje z mediji. V priročniku obravnavamo temelje osebne blagovne znamke ter pojasnjujemo, kako in zakaj jo graditi. Osnovni namen pa je povečevanje lastne vrednosti na trgu.
Od 20.10.2011 velja novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost.
Dne 5. 10. 2011 je bila v Uradnem listu RS št. 78/2011 objavljena novela ZDDV-1E. Tokrat spremembe niso zaradi »EU-pravil«. Za te spremembe lahko rečemo, da so poenostavitev in da se jih boste zagotovo, vsaj delno, razveselili. Spremembe se nanašajo na popravek izstopnega DDV pri dobropisih, stečajih in prisilnih poravnavah. Popravke bomo lahko naredili prej kot do sedaj, manj pa bo tudi administrativnih ovir. Postopno bo tudi vse več izjav in podobnih »priglasitev« v obliki obrazcev, ki se bodo oddajali elektronsko preko portala eDavki.
Krivdna odškodninska odgovornost
Gre za temeljno obliko odškodninske odgovornosti. Delodajalec je, enako kot drugi povzročitelji škodnega primera, krivdno odškodninsko odgovoren, kadar so izpolnjene vse splošne predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti: protipravnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.
Na prvem mestu se navaja protipravnost ravnanja delodajalca (škodljivo dejstvo). To je ravnanje, ki je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Protipravno ravnanje je lahko tako aktivno ravnanje kot tudi opustitve. Z vidika varstva pri delu pridejo v poštev zlasti opustitve. Delodajalčevo ravnanje se označuje za protipravno, če opusti ukrepe varstva pri delu, ki mu jih nalaga zakonodaja. Možna pa so tudi protipravna aktivna ravnanja delodajalca. Pojavijo se lahko v najrazličnejših oblikah, od dejanj delodajalca v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu (npr. zavestna postavitev ovir v delovnem okolju, ki tja ne sodijo, pri čemer je bilo delovno okolje prej urejeno v skladu s predpisi) pa do vseh drugih možnih oblik protipravnega delovanja (npr. fizična poškodba, ki jo delavcu v času dela povzroči drug delavec, za katerega odgovarja delodajalec). Vendar zadnji primeri presegajo okvir tega dela, saj niso pogojeni z odnosom delavec – delodajalec.
Kako se spoprijeti z novo službo?
Kako se ujeti s svojimi novimi sodelavci, če ste ravnokar dobili zaposlitev?
Šef vam je predstavil vaše delovne obveznosti v sklopu novega dela in verjetno tudi ljudi, s katerimi boste delali. Kakšen občutek ste dobili, ko ste jih prvič zagledali? Ste se počutili dobrodošle?
V človeški naravi je, da se upiramo spremembam in novostim, zato si ne jemljite preveč k srcu, če se vam je zdelo, da niste bili sprejeti s prevelikim navdušenjem. V roku nekaj tednov se vas bodo navadili, seveda pa boste morali nekaj tudi sami narediti za to, da boste bolj priljubljeni. Ponujamo vam nekaj nasvetov za razvijanje nekaterih »mehkih veščin«, ki vam bodo pomagale, da boste bolje spoznali svoje nove sodelavce in lažje obdržali delo.