V novem V. poglavju, ki govori o podnebnih spremembah, je določeno, da cilje podnebne politike zagotavlja država in da Vlada RS ustanovi Podnebni svet kot neodvisno, nacionalno znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko. Naloge Podnebnega sveta so znanstveno svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil Vladi o obstoječih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb.
V VII. poglavju Odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode je zakonsko določeno, da je povzročitelj obremenitve odgovoren za preprečevanje neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode ter za preprečevanje in sanacijo okoljske škode ne glede na krivdo ter da mora sprejeti in izvesti vse ukrepe za preprečitev nastanka okoljske škode oziroma sanacijo okoljske škode. Določa, kaj je okoljska škoda, povzročena zavarovanim vrstam in njihovim habitatom, okoljska škoda na vodah in povzročena tlom. Stroške preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepov krije povzročitelj okoljske škode.
Iz Temeljnih načel je v samostojno IX. poglavje prenesena Pravica do zdravega življenjskega okolja. Država in občina spodbujata ohranjanje ali ponovno vzpostavljanje zdravega življenjskega okolja s preprečevanjem čezmernih obremenitev okolja. Fizična oseba, nevladna organizacija ali civilna iniciativa lahko pred sodiščem zahtevajo, da nosilec nameravanega posega v okolje ali upravljavec ustavi izvedbo nameravanega posega ali njegovo obratovanje ali obratovanje naprave ali obrata ali izvajanje dejavnosti, če obratovanje naprave ali obrata ali izvajanje dejavnosti povzroča čezmerno obremenitev okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil take posledice.
V XII. poglavju se na zakonski ravni ureja podlago za usposabljanje oseb za izvajanje dejavnosti preverjanja, uhajanja, zajema, namestitve, vzdrževanja, popravila ali razgradnje opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline in ozonu škodljive snovi.
Novosti :
- novi izrazi,
- ukrepi na področju odpadkov,
- PRO,
- ukrepanje ob okoljski nesreči,
- skrbnik varstva okolja,
- razlastitev,
- uvedba skupnih določb o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja,
- sodelovanje (zainteresirane javnosti) in pridobitev položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja in v postopku odločanja o ukrepih zaradi okoljske škode,
- prenova določb o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za naprave, ki povzročajo industrijske emisije,
- odstranitev odlagališča odpadkov,
- poenostavitev postopkov Eko-sklada,
- nevladne organizacije v javnem interesu,
- gospodarske javne službe varstva okolja,
- usposabljanje in
- določbe o inšpekcijskem in naravovarstvenem nadzoru.
Novi izrazi:
V ZVO-2 s večina novih izrazov pojavi v poglavjih, ki govorijo o ravnanju z odpadki, in so preneseni iz Uredbe o odpadkih, v poglavju o sistemu PRO in v poglavju o podnebnih spremembah.
1.1 Ohranjanje narave je izvajanje ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot, kot jih opredeljujejo predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost je biotska raznovrstnost po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Ugodno stanje ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatnih tipov je stanje, določeno s predpisi o ohranjanju narave.
3.2 Celotna obremenitev posega v okolje so skupni vplivi in učinki posega v okolje in z njim povezanih dejavnosti na okolje, skupna obremenitev posega v okolje pa so skupni vplivi in učinki na okolje, ki so posledica obstoječega stanja ter posega v okolje in z njim povezanih dejavnosti.
3.4 Pomembni škodljivi vplivi na okolje so pomembni vplivi na okolje ali vplivi, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.
3.5 Znatno tveganje za zdravje ljudi in za okolje je možnost povzročitve čezmerne obremenitve okolja, ki ima za posledico verjetno pomembne vplive na zdravje ljudi in lahko povzroča pomembne vplive na okolje.
4.11 Bistvena lastnost posega v okolje je tista lastnost, zaradi katere ima lahko poseg v okolje pomembne vplive na okolje oziroma se pomembne vplive na okolje lahko pričakuje, in se izraža zlasti z njegovo zmogljivostjo.
5.2 Mejna vrednost je s predpisom določena raven kakovosti okolja ali njegovega dela, določena z namenom, da se izogne škodljivim učinkom na zdravje ljudi ali okolje kot celoto, jih prepreči ali zmanjša.
5.7 Sprožilna vrednost je s predpisom določena raven kakovosti okolja ali obremenitve okolja, ob doseganju katere je treba z dodatnimi raziskavami ugotoviti, ali je zaradi potencialnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali okolje treba izvesti ukrepe, da se ti škodljive vplive zadovoljivo zmanjša, prepreči ali odstrani.
5.8 Načrtovalska vrednost je s predpisom določena raven kakovosti okolja ali obremenitve okolja, pomembna v procesu prostorskega načrtovanja.
6.4 Register Unije je standardizirana in informatizirana osrednja zbirka, v kateri se vodi emisijske kupone in druge z njimi enakovredne pravice do emisije toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: register Unije), v skladu z uredbo EU, ki ureja delovanje registra Unije.
6.5 Upravljavec obstoječe naprave v sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU (v nadaljnjem besedilu: sistem trgovanja) je oseba, ki ima na dan 30. junija dve leti pred začetkom vsakega petletnega obdobja iz prvega odstavka 191. člena tega zakona pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov ali pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov za malo napravo.
7.2 Nenevarni odpadki so odpadki, ki nimajo nobene od lastnosti, zaradi katerih bi jih bilo mogoče uvrstiti med nevarne odpadke.
7.5 Gradbeni odpadki in odpadki iz odstranitve objektov so odpadki, ki nastanejo pri gradnji v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
7.6 Preprečevanje nastajanja odpadkov so ukrepi, ki so sprejeti, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, in s katerimi se zmanjša:
– količino odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem življenjske dobe proizvodov;
– škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ali
– vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih.
7.7 Ponovna uporaba proizvodov je postopek, v katerem se proizvode ali njihove sestavne dele, ki niso odpadki, ponovno uporabi za namene, za katere so bili prvotno izdelani.
7.8 Povzročitelj ali povzročiteljica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov) je povzročitelj obremenitve, ki je pravna ali fizična oseba, katere delovanje povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali pravna ali fizična oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke predelave ali odstranjevanja odpadkov, s katerimi se spreminja lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
7.9 Imetnik ali imetnica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: imetnik odpadkov) je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
7.10 Trgovec z odpadki je gospodarska družba ali podjetnik iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki je odgovoren za nakup in naknadno prodajo odpadkov, vključno s tistimi trgovci, ki odpadkov fizično nimajo v posesti.
7.11 Posrednik z odpadki je gospodarska družba ali podjetnik iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki ureja predelavo ali odstranjevanje odpadkov v imenu drugih, vključno s tistimi posredniki z odpadki, ki odpadkov fizično nimajo v posesti.
7.13 Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza odpadkov do naprave za njihovo obdelavo.
7.14 Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje odpadkov, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in lastnosti odpadkov z namenom olajšati določeno obdelavo odpadkov.
7.15 Obdelava odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje.
7.16 Priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, v katerih se proizvode ali sestavne dele proizvodov, ki so postali odpadki, s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom pripravi za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predhodne dodelave.
7.17 Predelava odpadkov je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadke koristno uporabi v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se jih sicer uporabilo za izpolnitev določene funkcije, ali tako da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije.
7.18 Snovna predelava odpadkov je postopek predelave odpadkov, razen energetske predelave odpadkov in postopkov predelave odpadkov v materiale, ki se jih bo uporabilo kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Snovna predelava odpadkov med drugim vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje odpadkov in zasipanje z odpadki.
7.19 Recikliranje odpadkov je postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadne materiale predela v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene, ter vključuje tudi predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave odpadkov in postopkov predelave odpadkov v materiale, ki se jih bo uporabilo kot gorivo ali za zasipanje z odpadki.
7.20 Zasipanje z odpadki je postopek predelave odpadkov, v katerem se primerne nenevarne odpadke uporabi za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za namene gradbenih posegov pri urejanju zemeljskega površja. Odpadki, uporabljeni za zasipanje, morajo nadomestiti neodpadne materiale, biti morajo primerni za prej omenjene namene in omejeni na količino, nujno potrebno za uresničitev teh namenov, ter ne smejo poslabšati kakovosti okolja.
7.21 Odstranjevanje odpadkov je postopek, ki ni predelava odpadkov, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije.
7.22 Odlagališče odpadkov je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno).
7.23 Obstoječe odlagališče odpadkov je odlagališče odpadkov, ki je bilo zgrajeno ali je obratovalo na 5. februarja 2000, ali odlagališče, za katero je bilo pred 5. februarjem 2000 pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.
7.24 Obstoječe neaktivno odlagališče odpadkov je odlagališče odpadkov, za katerega je njegov upravljavec pridobil odločbo o dokončnem prenehanju obratovanja naprave.
7.25 Opuščeno odlagališče odpadkov je odlagališče odpadkov, ki ni obstoječe odlagališče odpadkov in na katerem se je pred 5. februarjem 2000 na podlagi akta pristojnega organa občine ali države organizirano odlagalo odpadke, ter obsega zemljišča, na katerih so ti odpadki odloženi.
7.26 Okoljski cilji so cilji ravnanja z odpadki in pomenijo delež mase odpadkov, nastalih v Republiki Sloveniji v določenem obdobju, ki morajo biti reciklirani ali pripravljeni za ponovno uporabo.
- Proizvajalec proizvodov ali proizvajalka proizvodov (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec proizvodov) je povzročitelj obremenitve, ki pri svoji dejavnosti razvija, izdeluje, dodeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža določene vrste proizvodov.
9.2 Dajanje na trg je omogočiti, da je proizvod prvič dostopen na trgu EU, razen v primeru predelane snovi ali predmeta, proizvedenega v postopku predelave odpadkov, kjer dajanje na trg pomeni prodajo ali predajo predelane snovi ali predmeta tretji osebi na trgu EU.
9.3 Dostopnost na trgu je odplačna ali neodplačna dobava proizvoda na trgu EU v okviru dejavnosti za distribucijo, potrošnjo ali uporabo.
9.4 Dati na trg v Republiki Sloveniji pomeni omogočiti, da je proizvod prvič dostopen na trgu Republike Slovenije.
9.5 Dostopnost na trgu Republike Slovenije pomeni vsako odplačno ali neodplačno dobavo proizvoda na trgu Republike Slovenije v okviru dejavnosti, bodisi za distribucijo, potrošnjo ali uporabo.
9.6 Smetenje je onesnaževanje kopnega in vodnega okolja, ki je posledica odmetavanja posamičnih manjših kosov odpadkov na javne površine in površine v zasebni lasti, na katerih je z zakonom ali predpisom, sprejetim na podlagi zakona, omogočen prost dostop ali gibanje prebivalstva ali v površinske vode (morje, reke, jezera) ali je posledica neustreznih načinov obdelave odpadkov.
10.5 Opuščeno industrijsko območje so zemljišča, na katerih je v okviru dejavnosti potekalo ravnanje z nevarnimi snovmi ali odpadki, razen odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov.
12.5 Zadevna nevarna snov je snov ali zmes, ki ustreza kriterijem nevarnosti za zdravje ali okolje v skladu s predpisom EU, ki določa razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi in zmesi, in zaradi svoje nevarnosti, mobilnosti, obstojnosti ali biorazgradljivosti lahko povzroči onesnaženje tal ali podzemne vode na območju naprave ter se uporablja, proizvaja v napravi ali jo ta izpušča.
- Podnebne spremembe so spremembe dolgoročno značilnega vremena na posameznih območjih, ki so posledica človekovih dejavnosti in se nanašajo na spreminjanje sestave ozračja. Izražajo se predvsem s segrevanjem temperature zraka, spremembami razporeditve in količine padavin, trajanjem in pogostostjo ekstremnih vremenskih pojavov itd.
14.1 Toplogredni plini so plini v ozračju, ki absorbirajo in ponovno oddajajo toplotno sevanje, ki se zadržuje v spodnjih plasteh ozračja in povzroča učinek tople grede.
14.2 Blaženje podnebnih sprememb so ukrepi, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov v ozračju.
14.3 Prilagajanje na podnebne spremembe so ukrepi za zmanjševanje ranljivosti ali povečanje odpornosti naravnih in človekovih sistemov na trenutne ali pričakovane vplive podnebnih sprememb.
14.4 Podnebna nevtralnost je stanje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov, ki je doseženo z ravnovesjem med količino izpustov toplogrednih plinov v ozračje in količino ogljikovega dioksida iz ozračja, vezanega v ponorih.
14.5 Dodeljene letne emisije so največje dopustne emisije toplogrednih plinov za posamezno leto v skladu s predpisom EU, ki ureja zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za države članice.
14.6 Tok ogljikovega dioksida je pretežno sestavljen iz ogljikovega dioksida in se mu ne sme dodajati odpadkov ali drugih snovi, namenjenih odstranjevanju odpadkov. Tok ogljikovega dioksida lahko vsebuje naključne snovi iz vira, zajema ali postopka vbrizgavanja ogljikovega dioksida in dodane sledljive snovi, ki so v pomoč pri spremljanju in preverjanju migracije ogljikovega dioksida. Koncentracije vseh naključnih in dodanih snovi v tokove ogljikovega dioksida morajo biti pod ravnjo, ki bi škodljivo vplivala na neoporečnost območja shranjevanja ogljikovega dioksida ali infrastrukturo, namenjeno njegovemu prevozu, ali pomenila znatno tveganje za okolje.
- Izvajalec ali izvajalka dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec dejavnosti) je pravna ali fizična oseba, ki izvaja poslovno dejavnost.
20. Izvajalec javne službe varstva okolja je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo varstva okolja, določeno s tem zakonom.
21. Popolna vloga za izdajo upravnih odločb po tem zakonu je vloga, ki vsebuje vse sestavine, ki jih predpisujejo ta zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi, ter zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
| ZVO-1 | ZVO-2 |
| 199 členov, XII poglavij | 321 členov, XVI poglavij |
| I. TEMELJNE DOLOČBE | I. TEMELJNE DOLOČBE |
| II. UKREPI VARSTVA OKOLJA | II. UKREPI VARSTVA OKOLJA |
| III. PROGRAMI IN NAČRTI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA | III. PROGRAMI IN NAČRTI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA |
| IV. POSEGI V OKOLJE | IV. POSEGI V OKOLJE |
| V. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU | V. PODNEBNE SPREMEMBE |
| VI. EKONOMSKI IN FINANČNI INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA | VI. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN INFORMACIJE O OKOLJU |
| VII. OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA | VII. ODGOVORNOST ZA PREPREČEVANJE IN SANACIJO OKOLJSKE ŠKODE |
| VIII. ORGANIZACIJE NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA | VIII. EKONOMSKI IN FINANČNI INSTRUMENTI VARSTVA OKOLJA |
| IX. NADZOR | IX. PRAVICA DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA IN NJENO PRAVNO VARSTVO |
| X. KAZENSKE DOLOČBE | X. OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA |
| XI. POSEBNE DOLOČBE | XI. ORGANIZACIJE NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA |
| XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE | XII. USPOSABLJANJE |
| XIII. NADZOR | |
| XIV. POSEBNE DOLOČBE | |
| XV. KAZENSKE DOLOČBE | |
| XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Kaj ureja ZVO-2?
Ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem in tveganjem za okolje, določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in splošne pogoje rabe naravnih dobrin. Je podlaga za sprejem podzakonskih predpisov s področja varstva okolja. Namenjen je ohranjanju okolja in zavarovanju narave pred nesprejemljivimi posegi.
Primerjava med ZVO-1 in ZVO-2: