• komunalne ali industrijske odpadne vode, če se za ravnanje s to odpadno vodo ne uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (izjeme, za katere se ne uporablja omenjeni predpis, so določene v 3. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo- Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22));

• komunalne odpadne vode, ki nastaja v objektu na kmetijskem gospodarstvu in jo se zbira v nepretočni greznici, če se jo uporablja kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, in lastnik tega objekta plačniku okoljske dajatve predloži pisno izjavo v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Za uporabo blata iz nepretočnih greznic za gnojilo v kmetijstvu morajo biti izpolnjeni trije pogoji:
  • da blato (zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo) nastaja na kmetijskem gospodarstvu (povzročitelj),
  • da se na kmetiji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo reje živali, kjer dejansko tudi nastajata gnojevka in gnojnica. »Zadostno« število rejenih živali, npr. določeno število in vrsta ali kategorije rejenih živali glede na velikost gospodinjstva (glede na število članov gospodinjstva), v zakonodaji ni natančno določeno, kakor tudi ne delež oz. razmerje med odpadno komunalno vodo in gnojevko oz. gnojnico,
  • da se blato skladišči šest mesecev skupaj s komunalno odpadno vodo in z gnojevko oz. gnojnico, za kar morajo biti zagotovljene najmanjše potrebne zmogljivosti skladišč;

• komunalne odpadne vode, ki nastaja v enostanovanjski ali večstanovanjski stavbi brez stalno prijavljenih prebivalcev, v kateri se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem njenega odvzema iz sistema za oskrbo s pitno vodo, v stavbi pa se ne izvaja nobena gospodarska dejavnost.

1. Zavezanci

Ločimo zavezance za plačilo okoljske dajatve zaradi industrijske odpadne vode in zavezance za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode.

1.1 Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za odvajanje industrijske odpadne vode

Zavezanci za plačilo so pravne ali fizične osebe, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzročajo onesnaževanje okolja zaradi odvajanja industrijske odpadne vode, za katerega morajo izvajati obratovalni monitoring odpadnih vod in je hkrati plačnik okoljske dajatve. Če pri teh zavezancih nastaja tudi komunalna odpadna voda, so hkrati zavezanci za plačilo okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo. Navedeno pomeni, da plačniki okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode zavezancem za industrijsko odpadno vodo ne zaračunavajo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode.

Prejemnik okoljske dajatve za odvajanje industrijske odpadne vode je občina, kjer pri zavezancu nastaja industrijska odpadna voda.

1.2 Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode

Zavezanci za plačilo so pravne ali fizične osebe, ki so uporabniki stavb (lastnik, najemnik ali druga oseba), v katerih nastaja komunalna odpadna voda in onesnažujejo okolje z odvajanjem te vode.

Zavezanci za plačilo so tudi pravne ali fizične osebe, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažujejo okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, ki se v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, šteje za komunalno odpadno vodo.

Za zavezanca za komunalno odpadno vodo se do vpisa v evidenco zavezancev za industrijsko odpadno vodo štejejo tudi pravne ali fizične osebe, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažujejo okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, za katero je predpisano izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda.

Za omenjene osebe okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in vplačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju nastajanja komunalne odpadne vode in kjer je določen za izvajanje obveznih storitev odvajanja komunalne odpadne vode oziroma prevzema vsebine ali blata iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (plačniki okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo).

2. Prijava dejavnosti

2.1 Prijava dejavnosti zavezancev za industrijsko odpadno vodo

O novih zavezancih za industrijsko odpadno vodo ali o spremembah glede na poročilo iz preteklega leta na podlagi podatkov iz poročil o obratovalnem monitoringu odpadnih voda Finančni upravi poroča Agencija RS za okolje - ARSO (najpozneje do 31. decembra tekočega leta). Z navedenimi podatki ARSO seznani tudi plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na območju, na katerem pri omenjenem zavezancu nastaja industrijska odpadna voda.

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo mora krajevno pristojnemu finančnemu uradu ali preko informacijskega sistema E-TROD (v nadaljevanju: IS-ETROD) v 15 dneh prijaviti prekinitev ali prenehanje opravljanja dejavnosti, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, ali kakršno koli statusno spremembo zavezanca (na primer zaradi prodaje ali oddaje v najem naprave ali stečaja podjetja).

Navedeno pomeni, da zavezanec za industrijsko odpadno vodo krajevno pristojnemu finančnemu uradu ne prijavlja več začetka opravljanja dejavnosti, saj o tem odloča ARSO, ki tudi obvesti finančni urad.

Prekinitev ali prenehanje opravljanja dejavnosti iz nepredvidenih razlogov mora zavezanec za industrijsko odpadno vodo prijaviti v treh delovnih dneh po nastopu razlogov.

2.2 Prijava dejavnosti plačnikov za komunalno odpadno vodo

Plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo mora krajevno pristojnemu finančnemu uradu ali preko IS-ETROD v 15 dneh prijaviti začetek, spremembo, prekinitev ali prenehanje opravljanja dejavnosti, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev.

Prekinitev ali prenehanje opravljanja dejavnosti iz nepredvidenih razlogov mora plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo prijaviti v treh delovnih dneh po nastopu razlogov.

3. Obračun okoljske dajatve

3.1 Zavezanec za industrijsko odpadno vodo

plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem industrijske odpadne vode na vseh izpustih pri zavezancu za industrijsko odpadno vodo. Če pri zavezancu za industrijsko odpadno vodo nastaja tudi komunalna odpadna voda, je zavezanec za industrijsko odpadno hkrati zavezanec za plačilo in plačnik okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Količine posameznih onesnaževal v odpadni vodi, ki so potrebne za določitev ene enote obremenitve, so določene v prilogi 1 uredbe, ki je na voljo tudi na zgoščenki. Letni seštevek enot obremenitve se izračuna v poročilu o obratovalnem monitoringu odpadnih voda na podlagi podatkov o letni količini industrijske odpadne vode in koncentraciji onesnaževal, ki so določena v prilogi 1, v industrijski odpadni vodi iz tega poročila. Način izračuna okoljske dajatve je natančneje določen v 8. členu uredbe.

3.2 Plačnik za komunalno odpadno vodo

plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, ki nastanejo v koledarskem letu zaradi odvajanja komunalne odpadne vode na celotnem območju, na katerem je predpisano izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Če je območje izvajanja gospodarske javne službe posameznega plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo na območju več občin, je osnova za obračun okoljske dajatve letni seštevek enot obremenitve, in sicer za vsako občino posebej. Letni seštevek enot obremenitve za odvajanje komunalne odpadne vode iz enostanovanjske in večstanovanjske stavbe je enak količniku med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izraženo v m³ in 50 m³. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je letni seštevek enot obremenitve za odvajanje komunalne odpadne vode iz enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe enak številu stalno prijavljenih prebivalcev v tej stavbi. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je letni seštevek enot obremenitve v stanovanjski stavbi za posebne družbene skupine enak številu uporabnikov, ki tam prebivajo več kot šest mesecev v tekočem koledarskem letu, v nestanovanjskih stavbah pa tretjini števila uporabnikov. Pri ugotavljanju števila uporabnikov nestanovanjske stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (število zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (število gostov in drugih uporabnikov stavbe).

Letni seštevek enot obremenitve za odvajanje komunalne odpadne vode iz enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe, v kateri se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem njenega odvzema iz sistema za oskrbo s pitno vodo in v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, v stavbi pa se izvaja gospodarska dejavnost, se določi enako kakor za nestanovanjsko stavbo. Če se v enostanovanjski ali večstanovanjski stavbi izvaja gospodarska dejavnost, se letnemu seštevku enot obremenitve prišteje število enot obremenitve na enak način, kakor za nestanovanjsko stavbo.

3.2.1 Zmanjšanje enot obremenitve zaradi čiščenja komunalne odpadne vode

Če se odvajanje komunalne odpadne vode zaključuje z malo komunalno, komunalno ali s skupno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem se pri seštevku enot obremenitve upošteva učinek čiščenja čistilne naprave 90-odstotno (če se odvajanje zaključuje s komunalno ali skupno čistilno napravo s primarnim čiščenjem, se pri seštevku enot obremenitve upošteva učinek čiščenja čistilne naprave v višini 40 odstotkov). Učinek čiščenja se pri letnem seštevku enot obremenitve začne upoštevati za naslednji mesec po datumu začetka obratovanja naprave.

Pri letnem seštevku enot obremenitve za odvajanje komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se učinek čiščenja začne upoštevati pri obračunu okoljske dajatve za naslednji mesec po datumu izdelave:

• poročila o opravljenih prvih meritvah, iz katerega je razvidno doseganje predpisanih mejnih vrednosti emisije, ali
• pozitivne ocene obratovanja.

Učinek čiščenja se pri mali komunalni čistilni napravi preneha upoštevati pri obračunu okoljske dajatve za naslednji mesec po roku, v katerem je treba v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje, izdelati naslednjo oceno obratovanja, če ta ocena:

• ni izdelana ali
• ni pozitivna.

Če zgoraj omenjene čistilne naprave ne obratujejo več kot en mesec, se pri letnem seštevku enot obremenitve učinek čiščenja za čas izpada čistilne naprave ne upošteva.

3.2.2 Podatki za izračun letnega seštevka enot obremenitve

Plačniku okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo je podatke o količini porabljene pitne vode, številu stalno prijavljenih prebivalcev, številu posameznikov uporabnikov oziroma celotni količini porabljene pitne vode dolžan na poziv izvajalca gospodarske javne službe posredovati uporabnik stavbe, če ima stavba upravnika, pa njen upravnik.

Če se uporabnik oziroma upravnik stavbe pozivu plačnika za dostavo podatkov ne odzove, plačnik okoljske dajatve obračuna znesek okoljske dajatve v višini 10 enot obremenitve na leto na stanovanjsko enoto, 50 enot obremenitve na leto, če gre za enostanovanjsko stavbo, v kateri se izvaja gospodarska dejavnost, za nestanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine pa 500 enot obremenitve na leto, pri čemer se upoštevajo učinki čiščenja čistilnih naprav. Uporabnik ali upravnik stavbe mora plačniku okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo v kraju stalnega prebivališča in plačniku okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo v kraju prijave začasnega prebivališča pisno sporočiti, da stalno prijavljeni prebivalec stavbe več kot šest mesecev v koledarskem letu ne prebiva v stalnem prebivališču, ter priložiti ustrezna dokazila o prijavi začasnega prebivališča na drugem naslovu. Plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo v kraju stalnega prebivališča in plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo v kraju prijave začasnega prebivališča morata v omenjenem primeru pri izračunu letnega seštevka enot obremenitve odšteti ali prišteti sorazmerni delež enot obremenitve glede na prej omenjene podatke.

Lastnik ali upravljavec čistilne naprave mora plačniku okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo predložiti podatke o delovanju čistilne naprave v 15 dneh po prejemu pisnega poziva plačnika okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo in prijaviti morebiten izpad čistilne naprave v 15 dneh po ugotovitvi izpada.

4. Roki za predložitev obračuna in plačila dajatve za industrijsko odpadno vodo

4.1 Zavezanec za industrijsko odpadno vodo

na podlagi poročila o obratovalnem monitoringu (ki ga mora predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje: ARSO) sestavi za posameznega prejemnika (za vsako občino posebej!) okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo trimesečni obračun okoljske dajatve in ga predloži preko IS-ETROD. V spodnji preglednici so navedena davčna obdobja, roki za predložitev obračunskih obrazcev in roki za plačilo okoljske dajatve.

Preglednica: Davčno obdobje, roki za predložitev obračuna in rok za plačilo okoljske dajatve

Davčno obdobje	Rok za predložitev obračuna	Rok za plačilo okoljske dajatve
januar, februar, marec	25. april	30. april
april, maj, junij	25. julij	31. julij
julij, avgust, september	25. oktober	31. oktober
oktober, november, december	25. januar	31. januar

Trimesečni obračuni okoljske dajatve za industrijske odpadne vode predstavljajo četrtino letnega izračuna okoljske dajatve iz poročila o obratovalnem monitoringu. To pomeni, da če na podlagi poročila izračunana dajatev znaša 100 evrov, mora zavezanec na vsakem obračunu, ki ga predloži obračunati in plačati okoljsko dajatev v znesku 25 evrov.

Če zavezanec v tekočem letu ni predložil poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda za preteklo leto, je seštevek enot obremenitve enak petkratniku letnega seštevka enot obremenitve iz njegovega zadnjega predloženega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih voda.

4.2 Sprememba enot obremenitve na podlagi novega poročila o obratovalnem monitoringu

Zavezanec za industrijsko odpadno vodo mora v 15 dneh od posredovanja novega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod Agenciji Republike Slovenije za okolje, iz katerega izhaja sprememba enot obremenitve, ponovno izračunati okoljsko dajatev na podlagi podatkov iz popravljenega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod.

Če je znesek okoljske dajatve, ugotovljen na podlagi popravljenega poročila višji od zneska iz prvotnega letnega izračuna mora zavezanec preko IS-TROD (Sprememba obračuna - INDV) predložiti obračun, na katerem obračuna znesek premalo izračunane okoljske dajatve. Premalo izračunan znesek okoljske dajatve mora zavezanec plačati v roku 30 dni od predložitve spremembe obračuna.

Če je znesek okoljske dajatve, ugotovljen na podlagi popravljenega poročila, nižji od zneska iz prvotnega letnega izračuna, upravičenec predloži zahtevek za vračilo preveč izračunane dajatve v 15 dneh od posredovanja novega poročila. Preveč plačano okoljsko dajatev se upravičencu vrne najkasneje do konca februarja leta, ki sledi letu, za katero je bil zahtevek predložen.

5. Roki za predložitev obračuna in plačila dajatve za komunalno odpadno vodo

Plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo izračuna okoljsko dajatev zaradi odvajanja komunalne odpadne vode v tekočem koledarskem letu na podlagi letnega seštevka enot obremenitve za preteklo koledarsko leto ter zneska na enoto obremenitve. Plačnik obračuna okoljsko dajatev zavezancem za komunalno odpadno vodo vsak mesec za pretekli mesec na podlagi seštevka enot obremenitve. Plačnik sestavi na podlagi podatkov o enotah obremenitve za posameznega prejemnika sredstev (za vsako občino posebej!) mesečni obračun okoljske dajatve, ki predstavlja dvanajstino seštevka enot obremenitve na letni ravni iz preteklega koledarskega leta. Plačnik mora podatke predložiti preko IS-ETROD do 25. dne v mesecu po preteku meseca (in plačati do konca tega meseca), za katerega je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve. To pomeni, da če je obveznost za obračun nastala aprila, je treba obračun predložiti do 25. maja (okoljsko dajatev je treba plačati do konca maja).

Plačnik obračuna okoljsko dajatev na predpisan način tudi uporabnikom, ki niso priključeni na javni vodovod ali javno kanalizacijo.

5.1 Sprememba mesečnega obračuna okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo

Osnova za obračun okoljske dajatve so podatki za preteklo koledarsko leto. Če se zaradi nadgradnje javne kanalizacije, sprememb v deležu priključenosti na javno kanalizacijo ali sprememb v številu stalno prijavljenih prebivalcev ali uporabnikov stavb v tekočem koledarskem letu mesečni obračun okoljske dajatve glede na podatke tekočega leta razlikuje za več kot 30 odstotkov od mesečnega obračuna okoljske dajatve, ki temelji na podatkih za preteklo leto, lahko plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo pri krajevno pristojnemu finančnemu uradu, pisno prijavi spremembo višine mesečnega obračuna.

Plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo lahko predloži prvi spremenjeni mesečni obračun za naslednji mesec po datumu, ko krajevno pristojni finančni urad, potrdi upravičenost spremembe mesečnega obračuna. Spremenjene mesečne obračune plačnik predloži in plača v rokih, ki so navedeni v 5. točki.

5.2 Poračun okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo

Plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo mora izračunati letni seštevek enot obremenitve za komunalno odpadno vodo in premalo ali preveč plačano okoljsko dajatev za preteklo koledarsko leto. Poračun predloži preko IS-ETROD do 25. aprila tekočega leta za preteklo leto. Poračun okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo za preteklo koledarsko leto mora plačnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo obračunati pri mesečnem obračunu za marec tekočega koledarskega leta. Vračilo preveč plačane okoljske dajatve se izvede tako, da do poplačila zneska plačnik okoljske dajatve ne plačuje tekočih obveznosti.

Če plačnik preneha izvajati dejavnost obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, mora izračunati seštevek enot obremenitve za komunalno odpadno vodo in premalo ali preveč plačano okoljsko dajatev za čas opravljanja te službe v tekočem letu. Poračun preveč ali premalo plačane okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo mora obračunati pri obračunu za mesec, v katerem preneha opravljati dejavnost.

6. Višina in način plačila okoljske dajatve

Znesek za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki je objavljen v Uradnem listu RS. Do uveljavitve novega sklepa znaša znesek okoljske dajatve za enoto obremenitve 26,4125 evrov.

Znesek za plačilo okoljske dajatve za industrijsko odpadno vodo in okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo se vplača naplačilne podračune, ki so odprti pri Upravi RS za javna plačila za vsakega prejemnika dajatve (občino) in objavljeni v Pravilniku o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, z uporabo sklica na številko odobritve pomodelu 19.

NAZIV PODRAČUNA	ŠTEVILKA PODRAČUNA	REFERENCA ZA PLAČILO
okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda – kot prihodek občine (+ zamudne obresti)	01EZR-888OBČNNkk	SI19 DŠ ZAVEZANCA-21008

Pri plačilnem podračunu (vsaka občina ima svojo številko podračuna) se v referenco navede SI19 P1-P2, pri čemer je P1 davčna številka zavezanca (8 znakov), P2 pa šifra dajatev (5 znakov – 21008).

Zavezanec za plačilo oziroma plačnik okoljske dajatve je dolžan plačati okoljsko dajatev po predloženih obračunih, ločeno za vsakega prejemnika okoljske dajatve posebej na plačilni podračun, ki je odprt za tega prejemnika.

Če zavezanec za plačilo okoljske dajatve oziroma plačnik ne poravna svoje obveznosti v predpisanem roku, je dolžan sam obračunati zamudne obresti v skladu s 96. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB), s spremembami, jih plačati na isti plačilni podračun, na katerega plačuje okoljsko dajatev, in z uporabo istega sklica.