16.10.2023 je šel v javno obravnavo predlog Podnebnega zakona, ki daje celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti najkasneje do 2050 ter ureja tako blaženje podnebnih sprememb kot prilagajanje nanje. Javna obravnava bo trajala do 15. novembra 2023.
Izsledki najnovejšega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) so jasni – Zemlja se je v primerjavi s predindustrijskimi časi segrela za več kot eno stopinjo, segrevanje pa je posledica človeške dejavnosti. IPCC prav tako opozarja, da trenutni ukrepi niso zadostni in da z njimi ne bomo dosegli ciljev Pariškega sporazuma, zato si moramo prizadevati za pospešene in obširne tranzicije v vseh sektorjih ter povečati naše ambicije.
»Predlog Podnebnega zakona daje celovit okvir za učinkovitejše izvajanje podnebnih politik in izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti najkasneje do 2050,« je ob tem povedal minister Bojan Kumer. Cilj podnebne nevtralnosti zahteva ustreznejšo organizacijsko strukturo, ki bo omogočila optimalen in aktivnejši pristop k izpolnjevanju zastavljenih ciljev in ukrepov že v vmesnem obdobju, tudi na letni ravni. Predlog Zakona tako vzpostavlja sistem, ki podaja jasen cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, temelji na pripravi strateških dokumentov in akcijskih načrtov, koordinaciji dela vseh relevantnih resorjev ter poročanju o politikah in ukrepih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Predlog Zakona predvideva tudi finančne elemente, kot je presoja vplivov na podnebje za projekte, ki prejemajo javna sredstva in sistem ozelenitve javnih financ.
Predlog Zakona ureja tako blaženje podnebnih sprememb kot prilagajanje nanje.
Prilagajanje podnebnim spremembam postaja neizbežen vidik pri naslavljanju podnebnih sprememb, saj zmanjšuje ranljivost ter povečuje odpornost proti posledicam podnebnih sprememb. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam Zakon predpisuje nacionalno strategijo prilagajanja podnebnim spremembam ter regionalne akcijske načrte, ki bodo opredelili potrebne ukrepe na lokalni ravni za dvig odpornosti naše družbe in obenem vzpostavlja ogledalo prilagajanja, ki poroča o izvajanju politik in ukrepov na tem področju.
V okviru predloga Zakona se v slovenski pravni red prenaša tudi posodobljene evropske predpise s področja podnebnih politik, kot je prenovljeni sistem trgovanja z emisijami, in druge vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev nacionalnih podnebnih ciljev.
Predlog Podnebnega zakona določa politike in ukrepe za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prilagajanje podnebnim spremembam, spremljanje stanja in informacije o podnebju, ekonomske in finančne instrumente ter druga s podnebnimi spremembami povezana vprašanja. Namen zakona je vzpostaviti zakonodajni okvir za zanesljivo, vključujočo, stroškovno učinkovito, pregledno in predvidljivo sprejemanje in izvajanje politik ter ukrepov za doseganje ciljev v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na podnebne spremembe.
Cilj zakona je torej zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam, in v tem okviru zlasti:
- razogljičenje in doseganje podnebne nevtralnosti v Republiki Sloveniji najkasneje do leta 2050;
- učinkovit, pravočasen in pravičen prispevek k doseganju ciljev in izvajanju politik in ukrepov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo v skladu z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami in predpisi Evropske unije na področju podnebnih sprememb;
zmanjševanje ranljivosti ali povečanje odpornosti naravnih in človekovih sistemov v Republiki Sloveniji na trenutne ali pričakovane vplive podnebnih sprememb na okolje in družbo.
Javna obravnava zakona bo potekala do 15. novembra 2023.