Evropska komisija je pred dvema letoma sprejela predlog uredbe o uvedbi tako imenovanega mehanizma izravnave ogljika na mejah. Ta mehanizem je znan pod kratico CBAM (Carbon Border Adjustment Mechanism). CBAM uvaja tako imenovano ogljično dajatev na uvoz izdelkov in surovin iz tretjih držav, katerih proizvodnja je povezana z visokimi emisijami toplogrednih plinov.

Mehanizem CBAM bo gospodarsko primerjal proizvodne pogoje v EU v okviru evropskega režima emisijskih kuponov s proizvodnimi pogoji zunaj EU, da bi preprečil izogibanje strogim omejitvam emisij v EU. Uvozniki surovin in izdelkov bodo morali kupiti tako imenovane certifikate CBAM, ki temeljijo na emisijah, povezanih s proizvodnjo uvoženega blaga. Država članica prodaja potrdila CBAM na skupni centralni platformi odobrenim deklarantom CBAM s sedežem v tej državi članici.

Evropska unija izvaja pomembne regulativne ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti in uspešno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. Številne druge države pa izpustov še niso zmanjšale ali jih celo povečujejo. Cilj izvajanja mehanizma CBAM je globalni vpliv v boju proti podnebnim spremembam in odpravljanje morebitnih težav s selitvijo ogljika z ozemlja EU. Metodologija je bila prvič predlagana kot del zelenega dogovora EU in je osrednji element svežnja Fit for 55.

CBAM je prelomno orodje za določanje poštene cene emisij ogljika pri proizvodnji ogljično intenzivnega blaga, ki je bilo proizvedeno zunaj EU in vstopi v EU kot izdelek ali surovina. CBAM je tudi orodje za podporo čistejši industrijski proizvodnji v državah zunaj EU. Postopno uvajanje CBAM je v skladu s postopnim opuščanjem brezplačnih pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) za podporo dekarbonizaciji industrije EU.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU)

Vprašanje CBAM je bilo v pravni red vneseno z Uredbo (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023, ki uvaja mehanizem ogljične izravnave na mejah (v nadaljevanju tudi Uredba CBAM). Uredba je začela veljati 17. maja 2023, uporabljati pa se je začela postopoma, v prvi fazi s 1. oktobrom 2023.

Uredba ima pet prilog in te določajo:

• Seznam blaga in toplogrednih plinov (Priloga št. I),
• Seznam blaga, pri katerem se upoštevajo samo neposredne emisije po 1. odstavku 7. člena (Priloga št. II),
• Tretje države in ozemlja zunaj področja uporabe te uredbe za namene člena 2 (Priloga št. III),
• Metode izračuna emisij v zaprtih prostorih za namene člena 7 (Dodatek št. IV),
• Zahteve za beleženje informacij, ki se uporabljajo za izračun zaprtih emisij za namene 5. odstavka 7. člena (Dodatek št. V).

 

Razpored aplikacij CBAM

Časovni razpored postopnega uvajanja CBAM bo omogočil tudi previden, predvidljiv in sorazmeren prehod za podjetja iz EU in zunaj EU ter za javne organe. Sam CBAM je začel veljati v svoji prehodni fazi 1. oktobra 2023, pri čemer se bo prvo obdobje poročanja za uvoznike končalo 31. januarja 2024.

Obveznosti poročanja in informacije, ki se zahtevajo od uvoznikov reguliranega blaga CBAM v EU, ter začasna metodologija za izračun vgrajenih emisij, sproščenih med proizvodnim procesom blaga CBAM, so bile podrobneje določene v podzakonski uredbi za prehodno fazo izvajanja, ki jo je Komisija sprejela 17. avgusta 2023.

V prehodni fazi CBAM (1. 10. 2023 – 31. 12. 2025) morajo trgovci poročati le o emisijah, ki jih vsebuje njihov uvoz (v obsegu, določenem v členih 33, 34 in 35 Uredbe CBAM) in jih zajema poravnava ogljika na mejah, brez kakršnega koli plačila. To bi moralo podjetjem dati dovolj časa za pripravo in hkrati omogočiti natančno prilagoditev dokončne metodologije EU do leta 2026.

Od 31. decembra 2024 se bodo uporabljali členi 5, 10, 14, 16 in 17 Uredbe CBAM.

Določbe 2. odstavka 2. člena in členov 4, 6 do 9, 15 in 19, odstavkov 1, 3, 4 in 5 člena 20 ter členov 21 do 27 in 31 Uredbe CBAM se bodo uporabljale od 1. januarja 2026.

Od 1. januarja 2026 se bo mehanizem CBAM izvajal v celoti.

Kot že rečeno, je prehodna faza namenjena pripravi podjetij na vse pogoje uporabe dajatve na ogljik. Globe za neizpolnjene deklaracijske obveznosti bodo od 10 do 50 evrov na tono neprijavljenih izpustov in se bodo zvišale v skladu z evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin.

Potem ko bo 1. januarja 2026 začel veljati stalni sistem, bodo morali uvozniki vsako leto prijaviti količino blaga, uvoženega v EU v prejšnjem letu, in s tem povezane emisije toplogrednih plinov. Nato bodo predložili ustrezno število kupljenih certifikatov.

Cena certifikatov bo izračunana glede na tedensko povprečno avkcijsko ceno pravic EU ETS, izraženo v EUR/tono izpuščenega CO₂. Postopno opuščanje brezplačnih pravic v okviru EU ETS bo potekalo hkrati z uvedbo CBAM v obdobju 2026–2034.

Regulirano blago

Sprva se bo CBAM uporabljal za uvoz določenega ogljično intenzivnega blaga in izbranih predhodnih sestavin. Ti izdelki so podrobno opredeljeni v Prilogi št. I Uredbe CBAM. Skupine blaga so:

• cement,
• elektrika,
• gnojila,
• železo in jeklo,
• aluminij,

S tem bo CBAM (ko bo v celoti izveden) zajel več kot 50 odstotkov emisij v sektorjih, ki jih obsega ETS. To prehodno obdobje bo pilotno in izobraževalno obdobje za vse zainteresirane strani (uvoznike, proizvajalce in organe), v katerem bodo zbrali koristne informacije o vgrajenih emisijah za izboljšanje metodologije za dokončno obdobje.

V prehodnem obdobju bodo morali uvozniki blaga, zajetega v nova pravila, poročati le o emisijah toplogrednih plinov, ki jih vsebuje njihov uvoz (neposredne, zaprte in posredne emisije), brez kakršnih koli finančnih plačil. Za blago, navedeno v Prilogi II Uredbe CBAM, se upoštevajo samo neposredne emisije (to so železo in jeklo, aluminij in vodik). Posredne emisije bodo vključene v obseg po prehodnem obdobju za preostale sektorje (cement, električna energija in gnojila) po opredeljeni metodologiji, določeni v podzakonski uredbi, ki je bila objavljena 17. avgusta 2023, in njenih spremljajočih navodilih.

Evropska komisija namerava do leta 2030 razširiti področje uporabe uredbe na vse sektorje, ki jih zdaj obsega trgovanje z emisijami EU.

Tretja država

CBAM obsega uvoz zajetega blaga iz držav, ki niso članice EU (razen tistih, ki sodelujejo ali so povezane z EU ETS – zdaj Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Švica in pet drugih manjših ozemelj). Pregled je podan v Dodatku št. III Uredbe CBAM.

Registracija operaterjev in objektov v tretjih državah

Na zahtevo upravljavca objekta, ki stoji v tretji državi, bo Komisija podatke o tem upravljavcu in njegovem objektu zabeležila v register CBAM. Upravljavec lahko pooblaščenemu uvozniku, deklarantu za CBAM, da na razpolago podatke o preverjanju vsebovanih emisij po Uredbi CBAM. Odobreni deklarant za CBAM ima pravico uporabiti te razpoložljive informacije za izpolnitev obveznosti preverjanja vsebovanih emisij.

Vpliv na uvoznika blaga

Uveljavitev tako zahtevnega režima ne bo brez vplivov na zavezance –uvoznike nadzorovanega blaga. S tem povezani stroški se bodo odrazili v ceni blaga in tako bo konkurenčna prednost uvoženega blaga, neobremenjenega s sistemom emisijskih kuponov, izginila. Opredelimo lahko pet najpomembnejših skupin vplivov:

• upravni učinki – npr.: podjetja bodo morala ustvariti notranje postopke, ki jim bodo omogočali pregledno zbiranje novih podatkov od dobaviteljev iz tretjih držav; subjekti bodo morali dodeliti kadrovske zmogljivosti v svojih ekipah za četrtletno poročanje CBAM in letno poročanje, vključno z določitvijo zaposlenih, ki bodo odgovorni za to agendo, vključno s komunikacijo s cariniki itd.;
• pravne posledice – na primer: v pogodbah bo smiselno prilagoditi novo obveznost dobavitelja glede posredovanja podatkov o ogljičnem odtisu naročenih izdelkov, v obsegu in kakovosti, ki ju zahteva evropska zakonodaja v zvezi s CBAM. Koristno bo tudi pogodbeno zagotoviti kontrolne mehanizme, ki uvoznikom omogočajo redno preverjanje pravilnosti in ažurnosti teh podatkov. Nezanesljivost partnerja pri poročanju bo povzročila tveganje sankcij neposredno na strani uvoznika;
• finančni vplivi – npr.: poleg povečanih stroškov v zvezi s prejšnjima dvema točkama bodo to predvsem stroški obveznosti nakupa certifikatov CBAM. Ob neizpolnjevanju obveznosti so uvoznikom zagrožene denarne sankcije, te pa veljajo tudi za kršitve obveznosti poročanja. Ti stroški se odražajo v ceni uvoženega blaga;
• logistični vplivi – npr.: povezani z morebitno motnjo obstoječih poslovnih modelov in njihovo spremembo ali zamenjavo z drugimi;
• vplivi na ESG in nefinančno poročanje – to se navezuje na podjetja, ki so prevzela obveznost nefinančnega poročanja – tukaj bo nastala sinergija, saj je CBAM tesno povezan z merjenjem in poročanjem o ogljičnem odtisu podjetja; podatke, ki jih podjetje pridobi za namen izpolnjevanja Uredbe CBAM, lahko uporabimo pri oblikovanju nefinančnega poročanja in seveda v okviru celotne strategije ESG.

 

Kako začeti uvajati CBAM v vašem podjetju

V prehodni fazi uvedbe CBAM (od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025) za zadevna podjetja velja le obveznost poročanja, kot že rečeno – brez finančnega vpliva (brez nakupa certifikatov CBAM).

V tem obdobju morajo uvozniki nadzorovanega blaga iz tretjih držav:

• Najprej ugotoviti, ali Uredba CBAM velja za izdelke, ki jih uvažajo.
• Če podjetje identificira blago, ki spada pod dajatev na ogljik, mora identificirati in dokumentirati neposredne (in/ali posredne) emisije, ki nastanejo med proizvodnim procesom tega blaga.
• V ta namen lahko v naslednjem koraku nadaljuje s prilagoditvijo pogodbenih razmerij v dobavni verigi (za pogodbeno zagotavljanje potrebnih podatkov za evidentiranje emisij za potrebe CBAM).
• Zavezanec mora v najkrajšem možnem času vzpostaviti svoje interne procese za izvajanje poročanja, za komunikacijo z javno upravo in za prihodnja izplačila certifikatov CBAM itd.

 

Implementacijske pasti

 

Predvidevamo lahko, da bo zaznavanje in beleženje neposrednih in posrednih izpustov verjetno velik izziv za marsikatero podjetje, saj pogosto primanjkuje potrebnih informacijskih rešitev (za beleženje in določanje emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida).

Zadrževane emisije se izračunajo z metodami, ki jih določa uredba, in na podlagi informacij o dejanskih emisijah, ki nastanejo med proizvodnjo, ki jih mora podjetjem uvoznikom posredovati neposredno proizvajalec blaga iz tretje države.

Vsi davki na ogljik, ki so dejansko plačani v državi proizvodnje, so prav tako predmet prijave in se upoštevajo pri izračunu. Ti podatki so spet odvisni od sodelovanja z dobaviteljem blaga.

Uredba upošteva tudi nedostopnost podatkov o dejanskih emisijah. Na voljo bodo torej tudi standardne emisijske vrednosti, ki jih določi Evropska komisija na podlagi podatkov iz proizvodnih obratov z najslabšimi rezultati, če primarni podatki iz proizvodne verige ne bi bili na voljo. To seveda motivira dobavitelja, da zagotovi ustrezne podatke, ki ustrezajo dejanskemu stanju. Če ta pot ne uspe, je uvoznik motiviran, da zamenja dobavitelja za takega, ki bo zagotovil potrebne podatke.

Upravljavci naprav opreme iz tretjih držav se bodo lahko prijavili v sistem CBAM, tukaj posredovane podatke pa bodo lahko uporabljali uvozniki za izračun in preverjanje.

Podpora EK pri izvajanju Uredbe CBAM

Evropska komisija je na svoji spletni strani objavila smernice za uvoznike iz EU in ustanove zunaj EU o praktičnem izvajanju novih pravil. Hkrati se razvijajo specializirana orodja IT za pomoč uvoznikom pri izvajanju in poročanju teh izračunov. EK zagotavlja izobraževalna gradiva, organizira spletne seminarje za posamezne blagovne skupine blaga ter izvaja izobraževalne programe za podporo podjetjem pri zagonu prehodnega mehanizma. Uvozniki morajo zbirati podatke za četrto četrtletje od 1. oktobra 2023, svoje prvo poročilo pa morajo oddati do 31. januarja 2024. V nadaljevanju bodo morali četrtletno poročilo oddati najpozneje en mesec po koncu četrtletja.

Vsebina četrtletnega poročila CBAM:

1. skupna količina vsake posamezne vrste blaga, izražena v megavatnih urah pri električni energiji in v tonah pri drugem blagu, podana v zvezi z vsakim posameznim obratom, ki blago proizvaja v državi izvora;
2. skupne vsebovane emisije, izražene v tonah emisij CO₂ na megavatno uro električne energije ali pri drugem blagu v tonah ekvivalenta emisij CO₂ na tono vsake posamezne vrste blaga, izračunano v skladu z metodo iz Priloge IV;
3. skupne posredne emisije, izračunane v skladu z izvedbenim aktom po 7. odstavku;
4. cena ogljika, ki se plača v državi izvora za emisije, ki jih vsebuje uvoženo blago, ob upoštevanju morebitnih popustov ali drugih razpoložljivih oblik nadomestil.

Uvoz reguliranega blaga po režimu CBAM od leta 2026 – certifikat CBAM

Vsak uvoznik s sedežem v državi članici mora pred uvozom blaga na carinsko območje Unije zaprositi za status odobrenega deklaranta za CBAM, saj bodo lahko od 1. januarja 2026 blago CBAM uvažali le registrirani deklaranti. Carinski organi držav članic EU bodo dolžni zavrniti uvoz blaga uvoznikom, ki ne bodo registrirani deklaranti CBAM.

Z začetkom trgovanja s certifikati od 1. januarja 2026 bodo uvozniki dolžni med letom kupiti dovolj certifikatov CBAM za uvožene emisije. V letni izjavi CBAM bo količina uvoženih vhodnih emisij primerjana s pridobljenimi emisijskimi kuponi. Če bo pridobljenih premalo certifikatov ali če ne bo zavrženo ustrezno število kupljenih certifikatov CBAM, se bodo lahko naložile finančne kazni. Potrdila CBAM bo prodajala država članica odobrenim deklarantom CBAM s sedežem v tej državi članici. Če bo odobreni deklarant CBAM tako zahteval, bo država članica, v kateri ima odobreni deklarant CBAM sedež, odkupila presežne certifikate CBAM, ki bodo ostali na deklarantovem računu v registru CBAM po umiku potrdil.

Da bi imeli odobreni deklaranti CBAM nekaj prožnosti pri izpolnjevanju svojih obveznosti v skladu z Uredbo in da bi lahko izkoristili nihanja cen pravic znotraj sistema EU ETS, so potrdila CBAM veljavna omejeno obdobje od datuma njihove izdaje. Za umik potrdil CBAM mora odobreni deklarant CBAM med letom zbrati zahtevano količino potrdil, ki ustreza pragom, določenim ob koncu vsakega četrtletja – vendar vsaj 80 % emisij, ki jih vsebuje vse blago, ki ga uvozi deklarant od začetka koledarskega leta, ki se določi na podlagi standardnih vrednosti v skladu z metodami iz Priloge IV Uredbe CBAM.

Vsako leto do 31. maja bo odobreni deklarant za CBAM prek registra CBAM za koledarsko leto pred letom preklica umaknil takšno število potrdil CBAM, ki ustreza vključenim emisijam, prijavljenim v skladu z Uredbo CBAM. CBAM bo leta 2027 prvič umaknil svoje certifikate za leto 2026. Komisija bo nato umaknjene certifikate CBAM odstranila iz registra CBAM. Odobreni deklarant CBAM zagotovi, da je zahtevano število potrdil CBAM na voljo na njegovem računu v registru CBAM.

Preklic »starih« certifikatov CBAM bo brezplačen

Komisija vsako leto 1. julija prekliče veljavnost vseh certifikatov CBAM, ki so bili kupljeni v letu pred prejšnjim koledarskim letom in so ostali na računu odobrenega deklaranta CBAM v registru CBAM. Te certifikate CBAM bo Komisija preklicala brez kakršnih koli nadomestil.

Izjava CBAM

Izjava CBAM, oddana do 31. maja za preteklo leto, bo vsebovala predvsem naslednje podatke:

• skupna količina uvoženega blaga v tonah (ali megavatnih urah pri električni energiji);
• skupne vsebovane emisije (v tonah emisij CO₂ na tono/megavatno uro);
• skupno število predanih certifikatov CBAM (glede na vsebovane skupne emisije, po morebitnem zmanjšanju za ceno ogljika, plačano v državi izvora), ki jih je treba zavreči;
• kopije poročil o preverjanju, ki so jih izdali akreditirani preveritelji v skladu s členom 8 in Prilogo VI Uredbe CBAM.

Vir: UREDBA (EU) 2023/956 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah
(Besedilo velja za EGP) ter strokovna mnenja

Dodaj članek med moje vsebine