Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu

Posebno varstvo invalidov

Invalidi uživajo posebno varstvo tako po ZDR-1 kot tudi po drugih predpisih. V zvezi s tem ZDR-1 sicer napotuje na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14 (ZZRZI), vendar pa tudi ZDR-1 vsebuje določbe glede posebnega varstva oseb s statusom invalida.

V zvezi s tem ZDR-1 vsebuje zlasti naslednje prepovedi in dodatne pravice:

prepoved opravljanja dela prek polnega delovnega časa za tiste, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (enaka prepoved velja za neenakomerno razporeditev in prerazporeditev delovnega časa),
pravica do daljšega letnega dopusta (najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta),
posebno varstvo pred odpovedjo in prepoved diskriminacije pri odpovedi,
odklonitev napotitve na delo v tujino.

Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu

Zaradi posebnega varstva je tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu treba upoštevati poseben postopek, in sicer je treba pred odpovedjo pridobiti mnenje posebne komisije, ki ima sedež na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalci namreč lahko začnejo postopke za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi delovnim invalidom in invalidom, ki nimajo statusa delovnega invalida pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: komisija) v skladu s 116. členom ZDR-1 v zvezi s 102. in 103. členom ZPIZ-1-UPB3 in 40. členom ZZRZI-UPB1. Ne glede na uveljavitev ZPIZ-2 se namreč določbe 101., 102., 103. in 104. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Pogodbo o zaposlitvi lahko invalidu delodajalec odpove brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi le, če so podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe in če utemeljenost teh razlogov ugotovi omenjena komisija, delodajalec pa objektivno ne more zagotoviti invalidu drugega ustreznega dela.

Mnenje komisije je procesna predpostavka v postopku za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe, če se pogodba odpoveduje iz naslednjih odpovednih razlogov (prvi odstavek 116. člena ZDR-1):

zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in
iz poslovnega razloga.

V zvezi z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu je treba opozoriti še na 39. člen ZZRZI, ki ureja redno odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu in določa, da:

delodajalec ne sme invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, če ne dosega pričakovanih rezultatov in invalid teh rezultatov ne dosega zaradi invalidnosti,
invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, je delodajalec dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter so v skladu z njegovo delovno zmožnostjo.

Skladno s 116. členom ZDR-1 lahko torej delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu:

zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in
v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, ki jih določa ZPIZ-2, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. Upoštevati pa je treba tudi splošne določbe ZDR-1, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi (82. do 88. člen ZDR-1), in sicer naslednje:

pogodba o zaposlitvi se lahko odpove le v celoti,
odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti v pisni obliki,
delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved,
delodajalec mora ob odpovedi delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in invalidnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve, napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca,
delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved,
redna odpoved iz razlogov iz 6. člena ZDR-1, to je diskriminacije in povračilnih ukrepov, je neveljavna,
dokazno breme je na strani delodajalca,
delodajalec mora, če delavec tako zahteva, o nameravani redni odpovedi pogodbe pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko poda svoje mnenje v roku šestih dni. Če svojega mnenja v tem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko poda negativno mnenje, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno z zakonom. Svoje mnenje mora pisno obrazložiti. Ne glede na negativno mnenje sindikata ali sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi,
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje, pri čemer se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca.

POMEMBNO:

V zvezi z vročanjem redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati, da je Ustavno sodišče odločilo, da se razveljavi četrti odstavek 88. člena ZDR-1 v delu, ki pravi, da se lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroči s priporočeno pošiljko s povratnico. Po mnenju Ustavnega sodišča namreč določba ne zagotavlja, da bo delavec z odpovedjo dejansko seznanjen in bo lahko pravočasno vložil tožbo, zaradi česar je lahko kršena njegova pravica do sodnega varstva. Do sprejetja drugačne zakonske podlage za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

Upoštevati je torej treba, da je bil razveljavljen četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki se glasi: Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, delodajalcu pa na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.

Glede vročanja pa je treba ob razveljavljeni določbi upoštevati, da ostaja primarno pravilo osebnega vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi, se šteje, da je bila vročitev opravljena (fikcija vročitve). Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena ZDR-1).

Po novem se torej za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. Osebna vročitev po pošti je urejena v 142. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če vročevalec delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročiti (ker je delavec na primer odsoten), poštno pošiljko izroči pošti v kraju, kjer delavec stanuje, delavcu pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje ga pošiljka čaka in rok 15 dni, v katerem mora pošiljko prevzeti. Če delavec poštne pošiljke ne dvigne v 15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena po poteku tega roka, na kar je delavec opozorjen v obvestilu. Po poteku tega roka se delavcu poštna pošiljka – odpoved pogodbe o zaposlitvi pusti v njegovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku.

V posebej določenih primerih se vročitev še vedno lahko opravi z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu (če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan). Po poteku osmih dni od objave odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici na oglasnem mestu se šteje vročitev za opravljeno. Če delodajalec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico Inšpektoratu za delo (peti odstavek 88. člena ZDR-1).

Ko gre za odpoved invalidu zaradi nezmožnosti opravljanja dela iz pogodbe o zaposlitvi zaradi nastale invalidnosti, je treba upoštevati naslednje:

delavcu invalidu II. ali III. kategorije mora delodajalec ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delo, na ustreznem delovnem mestu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti, na katerem upošteva vse omejitve, ki so bile delavcu z odločbo priznane, oziroma mora zanj poiskati ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu,
če pa delodajalec ne more ponuditi druge pogodbe o zaposlitvi, ki bi ustrezala preostali delovni zmožnosti in izobrazbi, lahko pogodbo o zaposlitvi odpove, če je Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (103. člen ZPIZ-1) podala mnenje.

POMEMBNO:

Postopek pred komisijo se lahko začne, ko je odločba, s katero je bil delavcu priznan status invalida, dokončna. Šele po dokončnosti odločbe delodajalec komisiji predloži dokumentacijo, s katero utemeljuje resnost in utemeljenost odpovednega razloga oziroma podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Medtem ko čaka na odločitev komisije, invalid ne sme opravljati dela. Če bi invalid opravljal delo, bi bilo možno predvidevati, da trditve delodajalca o tem, da ni drugega ustreznega dela oziroma delovnega mesta, niso utemeljene in da invalidu lahko zagotovi drugo ustrezno delo.

Opozoriti je treba tudi na to, da če bi delavec delo nadaljeval brez sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, bi bila odpoved pogodbe nezakonita.

Zato se do odločitve komisije delavca napoti na čakanje na delo doma, za čas čakanja doma pa mu pripada nadomestilo plače.

Če Komisija ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 102. člena ZPIZ-1 (delodajalec ne more zagotoviti premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega), delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi:

po prvi alineji 89. člena ZDR-1 (poslovni razlog) ali
po četrti alineji 89. člena ZDR-1 (nezmožnost opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi zaradi invalidnosti)

POMEMBNO:

Če delodajalec na komisijo naslovi vlogo glede delavca, ki je varovana kategorija po 114. členu ZDR-1 (delavci pred upokojitvijo) ali 115. členu ZDR-1 (starši in noseče delavke), je mnenje komisije nedvomno negativno. V takem primeru bi bila tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu nezakonita.

Iz določb ZPIZ-1 ne izhaja, da ima mnenje komisije takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi tega mnenja razlog za odpoved štel za dokazanega. Pridobitev mnenja komisije je le pogoj za podajo odpovedi invalidu, delodajalec pa je še vedno dolžan dokazati, da obstaja utemeljen razlog odpovedi.

To pa seveda pomeni tudi, da tudi delavec lahko dokazuje nasprotno. Sodišče šele v individualnem delovnem sporu glede (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi presoja tudi mnenje komisije, in sicer tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot tudi glede njenih strokovnih ugotovitev.

Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba delavcu zagotoviti pravice, kot jih ZDR-1 določa za primer odpovedi iz poslovnih razlogov, in sicer:

odpovedni rok (94. člen ZDR-1), kjer velja, da znaša odpovedni rok:

do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni,
nad 2 leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni,
nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.

odpravnina (108. člen ZDR-1), kjer je treba upoštevati, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo; delavcu pripada odpravnina v višini:

1/5 navedene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
1/4 navedene osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
1/3 navedene osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika navedene osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

V obdobju, ko delavec ne dela, ker zaradi preostale delovne zmožnosti oziroma omejitev, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja, ne more delati, ga je s sklepom mogoče napotiti na čakanje doma, vendar pa v tem primeru ne gre za napotitev na čakanje po 138. členu ZDR-1 in s tem povezano nadomestilo plače v višini 80 odstotkov. Tak ukrep je namreč mogoče uporabiti le, če je namenjen ohranitvi zaposlitve delavca, če pa je pogodba o zaposlitvi odpovedana, pa delavcu za čas, ko mu delodajalec ne more zagotavljati dela, pripada nadomestilo v višini 100 odstotkov plače, kot to izhaja iz 137. člena ZDR-1.

Kratek povzetek postopka

Dokončna odločba o invalidnosti, iz katere je razvidna preostala delovna zmožnost delavca oziroma omejitve pri delu.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti.
Iskanje ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Če ni možnosti za zaposlitev pri drugem delodajalcu, sledi izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pisno obvestilo delodajalca delavcu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Napotitev na čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov plače.
Začetek postopka pred komisijo, ki ji je treba predložiti vso ustrezno dokumentacijo, komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije, ki ga posreduje delodajalcu in invalidu; odločitev komisije je dokončna.
Po pridobljenem mnenju komisije odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu – invalidu z obrazloženim razlogom za odpoved, če pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pridobljeno (pozitivno ali negativno, saj zakon ne določa, da mora biti mnenje pozitivno) mnenje komisije, potem je odpoved nezakonita.

Odpoved in prenehanje pogodbe o zaposlitvi invalidu

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo pisno poda delodajalec z odpovednim rokom. Pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje na podlagi odpovedi preneha delavcu s potekom odpovednega roka, razen ko je delavec ob poteku odpovednega roka odsoten zaradi bolezni in je v bolniškem staležu za celodnevno odsotnost. V tem primeru delavcu delovno razmerje preneha z dnem, ko bi se moral vrniti na delo, če tudi le za 1 uro na dan, vendar pa najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka, kot to izhaja iz 116. člena ZDR-1. To varstvo pa ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Sodna praksa

VDSS sodba Pdp 604/2014

Tožena stranka zato ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavcu ne more zagotoviti primernega dela, če mu tako delo pravzaprav glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da tožena stranka po prejemu druge odločbe ZPIZ ni znova prilagodila tožničino delo in z njo ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi z novo omejitvijo, temveč je zanjo iskala primerno delo. Tožnica ni niti po stari niti po novi odločbi ZPIZ opravljala vseh del in nalog delovnega mesta »pomožni delavec II«, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta stranki mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi in akta o sistemizaciji delovnih mest izvrševali pogodbo o zaposlitvi in je tožnica opravljala zgolj dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo.

VSRS sodba VIII Ips 219/2014

Ker je bil tožnik v času izdaje izpodbijane odpovedi invalid III. kategorije, bi moral revident pred odpovedjo pridobiti mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tega mnenja ni pridobil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

VSRS sodba VIII Ips 218/2015

Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Tožnik bi v tem delovnem sporu lahko uspel le, če bi izpodbijal pravilnost ugotovitev v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storil.

Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za določbe 101. in 102. člena ZPIZ-1.

Sodba VIII Ips 78/2013

Znana so stališča revizijskega sodišča, da glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu šestmesečni roki iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga, pri čemer je treba poudariti, da se presoja tega roka veže na postopek tako imenovane individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je šlo v tem primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi več delavcem iz poslovnih razlogov. Gre za posebej urejen in obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved, ki so določeni v 98. in 101. členu ZDR in ne v 88. členu ZDR.

Kriteriji za določitev presežnih delavcev so namenjeni opredelitvi tistih delavcev, katerih delo postane nepotrebno in ne konkuriranju že določenih presežnih delavcev v zvezi z možnimi ukrepi za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (99., 100. in 101. člen ZDR).

Za opredelitev starejše delavke in njenega dodatnega varstva v skladu s 114. členom ZDR ni odločilno, ali delavka dopolni predvideno starost enkrat v letu (v letu 2010 je bila za delavke to starost 53 let in 4 mesece), temveč ali to starost dopolni ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Tožena stranka je prav zato, da se je izognila morebitnim zapletom v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnici v skladu s tretjim odstavkom 116. člena ZDR, počakala na dokončno odločitev o začasni nezmožnosti tožnice na delo, tako ravnanje pa je bilo tožnici le v korist, saj bi ji sicer delovno razmerje prenehalo že 14. 6. 2010. Obenem tako ravnanje tožene stranke ni izraz njene volje, da s tožnico ponovno nadaljuje ali sklene delovno razmerje za nedoločen čas – kot če ne bi bilo prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sicer pa tudi ZDR v takih primerih ne določa, da bi prišlo do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja za nedoločen čas, kot to izrecno določa v primerih nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (54. člen ZDR).

VDSS sodba Pdp 1030/2014

Delovno mesto svetovalec revizorja ni ustrezno delovno mesto, glede na tožnikove omejitve pri delu, ki so posledica invalidnosti III. kategorije. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da bi morala tožena stranka zanj sistemizirati delovno mesto v skladu z odločbo, torej za delovno mesto za 8-urni delavnik, glede na to, da delo, ki ga je tožnik opravljal, ustreza le manjšemu segmentu dela revizorja, ki ga ta lahko opravi sam. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja dolžnost tožene stranke sistemizirati delovno mesto za delo, ki se lahko opravi v krajšem delovnem času, za polni delovni čas. Tudi če je tožena stranka vsa leta tožniku omogočala delo vnašanja in razvrščanja podatkov in pobud s področja lokalne samouprave v tabele, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre za delo, ki glede na svoj obseg in naravo ne zahteva posebne sistemizacije. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, na katerega bi lahko premestila tožnika z delovnega mesta višjega strokovnega sodelavca za revidiranje.

VDSS sklep Pdp 91/2016

Tožena stranka je tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, odpovedala pogodbo o zaposlitvi po določbi 1. odstavka 116. člena ZDR-1, vendar pa se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti skladno z 2. odstavkom istega člena glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga. Ker sodišče v tem individualnem delovnem sporu presoja tudi pravilnost mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče preveriti ugotovitve iz mnenja o tem, da je tožnik star nad 56 let in da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

Če tožnik izpolnjuje starostne pogoje iz 1. odstavka 114. člena (ki določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil 58 let starosti, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice starostne pokojnine) v zvezi s 1. odstavkom 226. člena ZDR-1 (ki določa postopno zviševanje starosti pred upokojitvijo), tožena stranka tožniku ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj nima na voljo ustreznega delovnega mesta. Ker zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

VDSS sodba Pdp 1579/2014

Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more nuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da mnenje komisije ni predstavljalo utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ker tožena stranka ni dokazala, da tožniku dejansko ni mogla zagotoviti ustreznega drugega delovnega mesta v skladu z omejitvami iz invalidske odločbe. Tožena stranka je s seznamom delodajalcev oziroma gospodarskih družb (iz katerega izhaja, da je tožena stranka iskala možnosti za ustrezno zaposlitev tožnika tudi pri drugih delodajalcih) dokazala, da tožniku ni mogla zagotoviti delovnega mesta, ustreznega omejitvam po odločbi ZPIZ, pri drugih delodajalcih in da je bil tožnik kar leto dni na čakanju na delo. Zato je bil podan zakonit in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, potem ko je tožena stranka prejela mnenje komisije.

Odločitev ustavnega sodišča

V zvezi z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba opozoriti še na odločbo Ustavnega sodišča, in sicer na Odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-245/10, U-I-181/10, Up-1002/10 z dne 14. septembra 2011, ki je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odločilo:

Prvi odstavek 102. člena in 103. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter četrti odstavek 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo) niso v neskladju z Ustavo.
Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Uradni list RS, št. 117/05) se zavrže.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 102. člena in 103. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, četrtega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi se zavrne.