Iz zakonodajnega gradiva za ZJN-3 (EVA: 2015-3130- 0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 146) in ZJNPOV (EVA: 2010-161 -0024, št. 00712-48/2012/9 z dne 13. 9. 2012, str. 73) niso razvidni razlogi za določitev različne dolžine časa izločitve ponudnikov oziroma kandidatov in podizvajalcev iz postopkov javnega naročanja, ki je odvisna od tega, kaj je predmet javnega naročila. Takega razlikovanja ni pri dolžini sankcije, ki jo je mogoče izreči odgovorni osebi naročnika, kar je glede na namen sankcije primernejša rešitev. Razlikovanje javnih naročil po predmetu javnega naročila je pomembno zaradi zagotavljanja uporabe zakona in torej naročnikovega upoštevanja pravil, ki urejajo javno naročanje, saj mora naročnik uporabljati ZJN-3 in ZJNPOV za javna naročila blaga in javna naročila storitev že pri nižjih ocenjenih vrednostih, kot je ocenjena vrednost za javna naročila gradenj (gl. 21. člen ZJN-3 in 19. člen ZJNPOV). Sedanja ureditev izrekanja stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja, ki je odvisna od predmeta javnega naročila, tako na nek način »nagrajuje« ponudnike oziroma kandidate in podizvajalce, saj je lahko strožje sankcioniran npr. ponudnik, ki stori prekršek pri javnem naročilu gradenj z ocenjeno vrednostjo 100.000 evrov brez DDV, kot ponudnik, ki bi storil enak prekršek pri javnem naročilu blaga z ocenjeno vrednostjo 10.000.000 evrov brez DDV. Da predmet javnega naročila ni primeren razlikovalni znak za izrekanje dolžine trajanja stranske sankcije izločitve ponudnikov oziroma kandidatov in podizvajalcev iz postopkov javnega naročanja, je razvidno tudi vsaj še iz vsebinsko primerljive stranske kazni »prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja«, ki je bila vključena v 15. a člen Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 55/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZOPOKD) od 1. 11. 2008, ko je začela veljati novela B (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Uradni list RS, št. 65/2008; ZOPOKD-B), ki je določila člen 15. a ZOPOKD, do 1 . 8. 2012, ko je začela veljati novela C (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Uradni list RS, št. 57/2012; ZOPOKD-C), ki je črtala 15. a člen ZOPOKD (4. člen ZOPOKD-C). V prvem odstavku 15. a člena ZOPOKD je bilo določeno, da sodišče sme pravni osebi za taksativno našteta kazniva dejanja izreči kot stransko kazen prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja od treh let do desetih let. Iz 15. a člena ZOPOKD je bilo razvidno, da predmet javnega naročila ni bil vključen kot del zakonskega besedila te kazni. Je pa treba poleg tega, da je bila stranska kazen iz 15. a člena ZOPOKD določena kot fakultativna, kot pomembno izpostaviti dejstvo, da je bil določen razpon izreka te stranske kazni in je sodišče lahko določilo dolžino obdobja prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja upoštevajoč vse okoliščine zadeve v skladu s pravilom za odmero kazni iz 16. člena ZOPOKD.

Prekrški, zaradi katerih je mogoče izreči stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja

Odgovorni osebi naročnika je mogoče izreči stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja zaradi prekrška iz 111. člena ZJN-3, če:

• izbere način določitve vrednosti javnega naročila na način, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila uporabi tega zakona (24. člen ZJN-3) (1. točka prvega odstavka 111. člena ZJN-3),

• odda javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (39. do 47. člen ZJN-3) (2. točka prvega odstavka 111. člena ZJN-3) in

• med izvajanjem javnega naročila spremeni pogodbo o izvedbi javnega naročila v nasprotju z ZJN-3 (95. člen ZJN-3) (6. točka prvega odstavka 111. člena ZJN-3).

Subjekti, ki so naročniki, so opredeljeni v 9. členu ZJN- 3 in 4. členu ZJNPOV.

Ponudniku, kandidatu in podizvajalcu je mogoče izreči stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja zaradi prekrška iz 112. člena ZJN-3, če:

• naročniku na njegov poziv ne posreduje izjave v skladu s šestim odstavkom 94. člena ZJN-3¹ (2. točka prvega odstavka 112. člena ZJN-3),

• v ponudbi ali prijavi ali v skladu s šestim odstavkom 94. člena ZJN-3 predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo (5. točka prvega odstavka 112. člena ZJN-3) in

• v ponudbi predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo (1. točka drugega odstavka 112. člena ZJN-3).

Odgovorni osebi naročnika je mogoče izreči stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja zaradi prekrška iz 86. člena ZJNPOV, če:

• izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku naročanja (8. člen ZJNPOV) (2. točka prvega odstavka 86. člena ZJNPOV),

• odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen če zakon to dopušča (drugi odstavek 19. člena ZJNPOV) (2. točka prvega odstavka 86. člena ZJNPOV),

• med izvajanjem naročila spremeni predmet pogodbe o izvedbi naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša (39. člen ZJNPOV) (8. točka prvega odstavka 86. člena ZJNPOV),

• ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 76. člena ZJNPOV) (12. točka prvega odstavka 86. člena ZJNPOV) in

• zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih jih je zavrnil (četrti odstavek 77. člena ZJNPOV) (13. točka prvega odstavka 86. člena ZJNPOV).

Ponudniku je mogoče izreči stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja zaradi prekrška iz 87. člena ZJNPOV, če v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo (2. točka prvega odstavka 87. člena ZJNPOV).

Vendar je sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja mogoče izreči tudi za prekršek, ki ni prekršek, povezan z javnim naročanjem. V prvem odstavku 27. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014 s sprem.; v nadaljevanju: ZPDZC-1) je namreč določeno, da se pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, za pet let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek iz pete alinee prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1, izloči iz postopkov javnega naročanja in izgubi ali se ji omeji pravico do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«. Prekršek, za katerega je skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPZDC-1 določen obligatorni izrek sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja, je nezakonita zaposlitev državljana tretje države (peta alinea prvega odstavka 5. člena ZPZDC-1).

Postopek v primeru, ko je mogoče izreči stransko sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja

Državna revizijska komisija je prekrškovni organ (prvi odstavek 109. člena ZJN-3 in prvi odstavek 85. člena ZJNPOV), ki odloča o prekrških iz 111. in 112. člena ZJN-3 ter 86. in 87. člena ZJNPOV v hitrem postopku (prvi odstavek 52. člena ZP-1), vendar le v primeru tistih prekrškov, za katere je predpisana le globa. Hitri postopek med drugim namreč ni dovoljen, če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1 (prva alinea drugega odstavka 52. člena ZP-1), ali če je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja (tretja alinea drugega odstavka 52. člena ZP-1). V zadnjih primerih poteka redni sodni postopek (gl. tudi Petra Čas in Nuša Orel, Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 254), ki na prvi stopnji poteka pred okrajnim sodiščem (prvi odstavek 45. člena ZP-1 in 210. člen ZP-1; prim. tudi osmi odstavek 111. člena ZJN-3 in osmi odstavek 112. člena ZJN-3), ki se začne na obdolžilni predlog (105. člen ZP-1) Državne revizijske komisije (prvi odstavek 103. člena ZP-1), obdolžilni predlog pa lahko vloži tudi državni tožilec (tretji odstavek 103. člena ZP-1).

Obdolžilni predlog mora biti pisen (prva poved iz prvega odstavka 105. člena ZP-1) in mora vsebovati sestavine, ki jih določata drugi in tretji odstavek 105. člena ZP-1. V primerih iz prve alinee drugega odstavka 52. člena ZP-1 mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije. Vendar ta pravna podlaga ni uporabljiva za vlaganje obdolžilnih predlogov zaradi izreka stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja, saj je treba upoštevati, da je tudi v primerih, ko je njen izrek le fakultativen, ta sankcija predpisana (sedmi odstavek 111. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ni pristojni organ za vložitev obdolžilnega predloga zaradi prekrška iz pete alinee prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1, temveč je to organ, pristojen za carino (druga alinea prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1).

Ko sodišče prejme obdolžilni predlog, oceni, ali so podani pogoji za postopek (prva poved iz prvega odstavka 106. člena ZP-1). Če sodišče ugotovi, da je predlog podal nepristojni predlagatelj oziroma oseba, ali če ugotovi, da je predlog nepopoln ali nerazumljiv, pa ga predlagatelj postopka v petnajstih dneh od prejema zahteve za dopolnitev oziroma popravo ne dopolni oziroma popravi, ga s sklepom zavrže (druga, tretja in četrta poved iz prvega odstavka 106. člena ZP- 1). Če sodišče spozna, da ni pogojev za začetek postopka, ki jih določa četrti odstavek 106. člena ZP-1², s sodbo zavrne obdolžilni predlog (tretji odstavek 106. člena ZP-1). Če pa sodišče oceni, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, izvedl postopek o prekršku po uradni dolžnosti (drugi odstavek 106. člena ZP-1).

Obdolženca se zasliši praviloma ustno (prva poved iz prvega odstavka 114. člena ZP-1), vendar sodnik lahko zahteva od obdolženca, naj poda svoj zagovor pisno, če spozna, da glede na pomen prekrška in podatke, ki so navedeni v predlogu, ni potrebno neposredno ustno zaslišanje, pri čemer lahko obdolženec odkloni pisni zagovor in zahteva ustno zaslišanje (šesti odstavek 114. člena ZP-1). Za zaslišanje zastopnika obdolžene pravne osebe se smiselno uporablja določbe ZP-1, ki se nanašajo na zaslišanje obdolženca (prva poved iz 117. člena ZP-1). Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, določi ustno obravnavo, če je to potrebno za razjasnitev stvari (prvi odstavek 125. člena ZP-1). Sodnik sprejme tako odločitev po lastni presoji. Ustna obravnava je javna (prvi odstavek 127. člena ZP- 1), vendar se lahko ob izpolnjenih pogojih izključi javnost celotne ali dela ustne obravnave (tretji odstavek 127. člena ZP-1). Zaslišanje obdolženca in ustna obravnava sta dva različna instituta.

Obdolženec se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati odgovornosti za prekršek (druga poved iz 1 4. člena ZP-1). Obdolženca se pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov, in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem (četrti odstavek 1 4. člena ZP-1). V postopku se lahko izvede različne dokaze, med drugim se lahko zasliši priče (119. člen ZP-1), opravi ogled (120. člen ZP-1) ali pridobi izvedensko mnenje (121. člen ZP-1).

Za odločanje o prekrških, pri katerih je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (peti odstavek 214. člena ZP-1). Zoper sodbo o prekršku se lahko vloži pritožbo na višje sodišče (prvi odstavek 150. člena ZP-1), pravila pritožbenega postopka pa ureja 15. poglavje ZP-1 (členi 150–168 ZP- 1). O pritožbi odloča Višje sodišče v Ljubljani.

Če sodba, s katero se odgovorni osebi naročnika izreče sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja, postane pravnomočna, sodišče pošlje odločitev v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena (osmi odstavek 111. člena ZJN-3 in sedmi odstavek 86. člena ZJNPOV). ZJNPOV sicer v osmem odstavku 86. člena še določa, da se pravnomočno sodbo pošlje tudi ministrstvu, pristojnem za javna naročila.

Če sodba, s katero se ponudniku, kandidatu ali podizvajalcu in njihovim odgovornim osebam izreče sankcijo izločitve iz postopkov javnega naročanja, postane pravnomočna, sodišče v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila, pri čemer v obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter datum, do katerega se ta subjekt izloči iz postopkov javnega naročanja (sedmi odstavek 112. člena ZJN-3). ZJNPOV ne vsebuje določbe, ki bi določila rok, v katerem sodišče obvesti ministrstvo, pristojno za javnega naročila, o odločitvi, sicer pa ne vsebuje niti določbe, da mora sodišče obvestiti to ministrstvo. Vendar je po drugi strani mogoče sklepati, da mora biti ministrstvo, pristojno za javna naročila, obveščeno tudi o taki odločitvi, saj se v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami uvrsti tudi ponudnik, ki je storil prekršek iz 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV (drugi odstavek 73. člena ZJNPOV in tretja alinea drugega odstavka 1 0. člena ZJN-3), to evidenco pa vodi ravno ministrstvo, pristojno za javna naročila (drugi odstavek 73. člena ZJNPOV in prvi odstavek 1 0. člena ZJN-3).

Čeprav je v prvi povedi iz šestega odstavka 27. člena ZPDZC-1 določeno, da organ, ki odloči o prekršku iz pete alinee prvega odstavka 23. člena tega ZPDZC-1, v treh delovnih dneh od pravnomočnosti te odločitve o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, je upoštevajoč 34. a člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZDU-1) treba šteti, da je treba obvestiti Ministrstvo za javno upravo, ki je ministrstvo, ki je sedaj pristojno za javna naročila. Organ, ki obvešča o pravnomočni sodbi, v obvestilu navede polno ime in matično številko pravne osebe, tujega pravnega subjekta ali samozaposlene osebe ter datum, od katerega se to osebo izloči iz postopkov javnega naročanja (druga poved iz šestega odstavka 27. člena ZPZDC-1).

Namen izreka sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja

Gospodarski subjekti, ki jim je pravnomočno izrečena sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, ne morejo uspešno sodelovati pri pridobivanju javnih naročil, saj mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami (alinea a četrtega odstavka 75. člena ZJN-3). Vsebinsko podobno določa tudi drugi odstavek 32. člena ZJNPOV. Naročnik mora namreč iz posameznega postopka naročanja izločiti ponudnika ali kandidata, če je ta na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami iz 73. člena ZJNPOV ali 110. člena ZJN-3.

V primeru izreka sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja odgovorni osebi naročnika ta ne sme tri leta voditi, odločati ali kakor koli drugače sodelovati v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 in ZJNPOV (sedmi odstavek 111. člena ZJN-3 in šesti odstavek 86. člena ZJNPOV).

Evidenca gospodarskih subjektov z negativnimi referencami

Naročniki so glede na osmi odstavek 111. člena ZJN-3 in sedmi odstavek 86. člena ZJNPOV neposredno seznanjeni s pravnomočnim izrekom sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja, ko gre za njihove odgovorne osebe. To pa ne velja za primere pravnomočnega izreka te sankcije gospodarskim subjektom. Vendar pa morajo naročniki upoštevati obveznost, ki jim jo nalagata alinea a četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 in drugi odstavek 75. člena ZJNPOV, zato morajo biti seznanjeni s tem, katerim gospodarskim subjektom je bila pravnomočno izrečena ta sankcija. To lahko naročniki ugotovijo s pridobitvijo podatkov iz evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami.

S 110. členom ZJN-3 so urejeni vodenje evidence gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, vsebina te evidence in organ, ki je zanjo pristojen.

V to evidenco se uvrsti gospodarske subjekte, ki jim je bila pravnomočno izrečena sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja zaradi prekrškov iz 2. ali 5. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3, 1. točke drugega odstavka 112. člena ZJN-3, 2. točke prvega odstavka 87. člena ZJNPOV in pete alinee prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 (drugi odstavek 1 0. člena ZJN-3 in drugi odstavek 73. člena ZPDZC-1). V to evidenco pa se ne uvrsti odgovornih oseb naročnika, ki jim je bila pravnomočno izrečena ta sankcija, saj za tako uvrstitev ni pravne podlage, niti ni pravne podlage, da bi se vodilo posebno evidenco odgovornih oseb naročnika, ki jim je bila pravnomočno izrečena ta sankcija.

Ministrstvo za javno upravo, ki je glede na 34. a člen ZDU-1 sedaj pristojno ministrstvo za javna naročila, skladno s prvim odstavkom 110. člena ZJN-3 vodi to evidenco in jo objavi na spletni strani (http://djn.mju.gov.si/narocniki/seznam-ponudnikovz-negativnimi-referencami]((http://djn.mju.gov.si/narocniki/seznam-ponudnikovz-negativnimi-referencami), (31. 8. 2016). Dostop do teh podatkov je brezplačen in anonimen. V objavljene podatke lahko vpogleda vsakdo, saj spletna stran ne zahteva ne vnosa morebitnega gesla za dostop do njih ne navedbe osebnih podatkov osebe, ki vanje vpogleda, ali namena vpogleda. Naročnik tako lahko podatke za izpolnitev obveznosti, ki mu jo nalagata alinea a četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 in drugi odstavek 75. člena ZJNPOV, pridobi z vpogledom na spletno stran pristojnega ministrstva.

To ministrstvo gospodarske subjekte po poteku trajanja sankcije iz te evidence izbriše (peti odstavek 110. člena ZJN-3).

S spletne strani pristojnega ministrstva je mogoče razbrati podatek, da je bilo na 31. 8. 2016 v evidenci ponudnikov z negativnimi referencami vključenih 42 gospodarskih subjektov. Vendar pa je le manjšina bila vanjo vključenih zaradi prekrškov, povezanih z javnimi naročili. Večina teh gospodarskih subjektov je bila namreč vključena v to evidenco zaradi storitve prekrška iz pete alinee prvega odstavka 23. člena tega ZPDZC-1.

Sklepno

Sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja je institut, ki lahko pomembno vpliva zlasti na sodelovanje gospodarskih subjektov v postopkih javnega naročanja, saj so zaradi nje lahko po sedanji ureditvi gospodarski subjekti vsaj tri leta onemogočeni pri pridobivanju sredstev iz javnega naročanja. Če je po eni strani ta institut primeren za doseganje skladnega ravnanja gospodarskih subjektov z zakonodajo, je po drugi strani lahko vprašljivo, ali je sedanja ureditev tudi sorazmerna. Izrek te sankcije je namreč obligatoren v primeru ugotovitve prekrškov, ki jih storijo gospodarski subjekti, čeprav bi ob ugotovitvi okoliščin posameznega primera sodišče lahko celo štelo, da je izrek te sankcije nesorazmeren glede na storjeni prekršek. De lege ferenda bi bilo zato primerno razmisliti o spremembi ureditve te sankcije in omogočiti njen izrek v mejah nekega maksimalnega razpona, ki ne bi razlikoval kršiteljev glede na predmet javnega naročila, temveč bi upošteval zlasti resnost kršitve [prim. ureditev iz alinee a drugega odstavka 109. člena Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298/1 z dne 26. 10. 2012)]. K takemu pristopu bi nakazovala tudi možnost, ki jo ureja deveti odstavek 75. člena ZJN-3, ki naročniku omogoča oddajo javnega naročila tudi ponudniku, ki je sicer v položaju iz prvega ali šestega odstavka 75. člena ZJN-3, vendar naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

• če dejanje ni prekršek;

• če je podana okoliščina, ki izključuje odgovornost za prekršek;

• če zaradi zastaranja postopek o prekršku ni več mogoč;

• če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn;

• če je podan kakšen drug razlog, zaradi katerega po zakonu ni mogoče začeti postopka o prekršku.

---

1. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno v skladu s tem členom [tj. 94. členom ZJN-3], mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.↩︎

2. Pogojev za začetek postopka ni:↩︎