Januarja 2014 so bile v Evropskem parlamentu sprejete tri evropske (reformne) direktive s področja javnega naročanja in koncesij, in sicer Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU), Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2014/25/EU) in Direktiva 2014/23/EU […]
Category:Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
Definicije pojmov iz Zakona o javnem naročanju
ZJN-3 v 2. členu na enem mestu definira vse pomembnejše pojme javnega naročanja ki jih zakonsko besedilo vsebuje v naslednjih poglavjih. Takšen nomotehnični pristop pomeni, da mora uporabnik zakona v vseh členih, v katerih so ti pojmi kasneje tudi uporabljeni, upoštevati njihove osnovne definicije. Vsebino posameznih členov mora […]
Načela javnega naročanja
Tudi nov Zakon o javnem naročanju temelji na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.1 Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti določa, […]
Kdo so naročniki po Zakonu o javnem naročanju?
Naročniki so tisti subjekti, ki morajo pri naročanju blaga, storitev in gradenj postopati v skladu z določbami ZJN-3. Osebna veljavnost je v ZJN-3 določena tako, da so naročniki na splošnem področju javnega naročanja definirani glede na svoj status, na področju javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem področju […]
Kdo so ponudniki po Zakonu o javnem naročanju?
Kdo so ponudniki po Zakonu o javnem naročanju Pojem gospodarskega subjekta je definiran v 2. členu ZJN-3. Treba ga je razlagati široko in z vidika temeljnih svoboščin EU (prost pretok dobrin, storitev, kapitala in oseb). ZJN-3 v prvem odstavku 10. člena določa, da naročnik ne sme zavrniti gospodarskega subjekta zgolj zato, ker bi moral imeti […]
Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi
Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi Slovenija lahko sama ali v okviru EU sklepa mednarodne sporazume, katerih predmet je vzpostavitev posebnih pogojev trgovanja. Tak je npr. Sporazum o vladnih nabavah sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA), katerega cilj naj bi bil vzpostaviti […]
Uporaba pravil za javno naročanje na splošnem in infrastrukturnem področju
Uporaba pravil za javno naročanje na splošnem in infrastrukturnem področju ZJN-3 vsebuje tako pravila za javno naročanje na splošnem kot tudi pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju. V zvezi z vprašanjem, katera pravila ZJN-3 veljajo za katero izmed navedenih področij, morajo naročniki upoštevati pravilo, […]
Dejavnosti na infrastrukturnem področju, kje se izvajajo naročila po Zakonu o javnem naročanju
Infrastrukturno področje pomeni področje javnega naročanja, kadar naročnik, ki opravlja eno ali več dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki so zajete v 13. do 19. členu ZJN-3, naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje te oziroma teh dejavnosti (22. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Direktiva 2014/25 ne uporablja pojma […]
Javna naročila, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike
Podpoglavje 1.6 ZJN-3 (Posebne situacije) vključuje le 20. člen, ki se nanaša na javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike V prvem odstavku 20. člena ZJN-3 je določeno, da se za javno naročanje blaga, storitev in gradenj uporabi ZJN-3, če se ne uporablja Zakona o javnem […]
Mejne vrednosti za uporabo zakona
S 1. 1. 2022 smo začeli uporabljati novelo ZJN-3 B, ki je med drugim prinesla nove mejne vrednosti. Tako morajo naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljati ZJN-3B1, če njihova ocenjena vrednost dosega oz. presega v zakonu določene zneske, in sicer: Splošno področje – blago/storitve/projektni natečaj = 40.000 EUR brez DDV – gradnje = 80.000 EUR […]
Mejne vrednosti za objave na portalu javnih naročil
Za razliko od 21. člena ZJN-3, ki nam pove, kdaj mora naročnik uporabiti ZJN-3 oz. kdaj mora javno naročilo izvesti po enem od postopkov, ki jih določa ZJN-3 v 39. členu1, pa so v 22. členu ZJN-3B2 »mejne vrednosti za objave« na novo določena pravila glede tega, kdaj oziroma od katerih mejnih vrednosti naprej mora […]
Naročila, ki jih subvencionirajo ali sofinancirajo naročniki
Namen 23. člena ZJN-3 je, da v določenih primerih zaveže k uporabi ZJN-3 tudi subjekte, ki sicer nimajo statusa naročnika na splošnem področju, in sicer zato, ker od oseb, ki imajo status naročnika na splošnem področju, prejmejo subvencije oz. sofinancirana sredstva Subjekti, ki od naročnika prejmejo subvencionirana oz. […]
Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil
Ocenjena vrednost naročila je tisti znesek, za katerega naročnik, na podlagi izvedene analize trga, ocenjuje, da ga bo moral plačati za naročeno blago, storitve ali gradnje. Gre torej za pričakovano ceno naročila. Ocenjena vrednost dločilno vpliva na način izvedbe naročila, saj je od nje odvisno, v kakšnem obsegu […]
Mešana javna naročila
O mešanem javnem naročilu govorimo, kadar naročilo vsebuje več različnih vrst predmetov (blago, storitve, gradnje, socialne in posebne storitve) oz. kadar vsebuje elemente, za katere veljajo različne pravne ureditve (npr. naročila, ki vsebujejo elemente javnih naročil in koncesij, naročila, ki so namenjena za opravljanje splošnih dejavnosti in dejavnosti na področju infrastrukture, ali […]
Izjeme, za katere se Zakon o javnem naročanju ne uporablja
Nekatera naročila so, čeprav sicer izpolnjujejo vse zakonske znake, ki opredeljujejo javno naročilo, izvzeta iz dometa uporabe formalnih pravil ZJN-3. Izjeme, za katere se zakona ne uporablja, so zelo obsežno opisane oziroma naštete v 27., 28., 29. in 30. členu ZJN-3. Tako se na primer […]