Kaj ureja Zakon o javnem naročanju Januarja 2014 so bile v Evropskem parlamentu sprejete tri evropske (reformne) direktive s področja javnega naročanja in koncesij, in sicer Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU), Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v […]
Category:Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)
Definicije pojmov iz Zakona o javnem naročanju
ZJN-3 v 2. členu na enem mestu definira vse pomembnejše pojme javnega naročanja ki jih zakonsko besedilo vsebuje v naslednjih poglavjih. Takšen nomotehnični pristop pomeni, da mora uporabnik zakona v vseh členih, v katerih so ti pojmi kasneje tudi uporabljeni, upoštevati njihove osnovne definicije. Vsebino posameznih členov mora […]
Načela javnega naročanja
Tudi nov Zakon o javnem naročanju temelji na načelu prostega pretoka blaga, načelu svobode ustanavljanja, načelu prostega pretoka storitev, ki izhajajo iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.1 Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti določa, […]
Kdo so naročniki po Zakonu o javnem naročanju?
Naročniki so tisti subjekti, ki morajo pri naročanju blaga, storitev in gradenj postopati v skladu z določbami ZJN-3. Osebna veljavnost je v ZJN-3 določena tako, da so naročniki na splošnem področju javnega naročanja definirani glede na svoj status, na področju javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem področju […]
Kdo so ponudniki po Zakonu o javnem naročanju?
Kdo so ponudniki po Zakonu o javnem naročanju Pojem gospodarskega subjekta je definiran v 2. členu ZJN-3. Treba ga je razlagati široko in z vidika temeljnih svoboščin EU (prost pretok dobrin, storitev, kapitala in oseb). ZJN-3 v prvem odstavku 10. člena določa, da naročnik ne sme zavrniti gospodarskega subjekta zgolj zato, ker bi moral imeti […]
Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi
Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi Slovenija lahko sama ali v okviru EU sklepa mednarodne sporazume, katerih predmet je vzpostavitev posebnih pogojev trgovanja. Tak je npr. Sporazum o vladnih nabavah sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije (GPA), katerega cilj naj bi bil vzpostaviti […]
Uporaba pravil za javno naročanje na splošnem in infrastrukturnem področju
Uporaba pravil za javno naročanje na splošnem in infrastrukturnem področju ZJN-3 vsebuje tako pravila za javno naročanje na splošnem kot tudi pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju. V zvezi z vprašanjem, katera pravila ZJN-3 veljajo za katero izmed navedenih področij, morajo naročniki upoštevati pravilo, […]
Dejavnosti na infrastrukturnem področju, kje se izvajajo naročila po Zakonu o javnem naročanju
Infrastrukturno področje pomeni področje javnega naročanja, kadar naročnik, ki opravlja eno ali več dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki so zajete v 13. do 19. členu ZJN-3, naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje te oziroma teh dejavnosti (22. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Direktiva 2014/25 ne uporablja pojma […]
Javna naročila, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike
Podpoglavje 1.6 ZJN-3 (Posebne situacije) vključuje le 20. člen, ki se nanaša na javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike V prvem odstavku 20. člena ZJN-3 je določeno, da se za javno naročanje blaga, storitev in gradenj uporabi ZJN-3, če se ne uporablja Zakona o javnem […]
Mejne vrednosti za uporabo zakona
S 1. 1. 2022 smo začeli uporabljati novelo ZJN-3 B, ki je med drugim prinesla nove mejne vrednosti. Tako morajo naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljati ZJN-3B1, če njihova ocenjena vrednost dosega oz. presega v zakonu določene zneske, in sicer: Splošno področje – blago/storitve/projektni natečaj = 40.000 EUR brez DDV – gradnje = 80.000 EUR […]