Za razliko od 21. člena ZJN-3, ki nam pove, kdaj mora naročnik uporabiti ZJN-3 oz. kdaj mora javno naročilo izvesti po enem od postopkov, ki jih določa ZJN-3 v 39. členu, pa so v 22. členu ZJN-3B »mejne vrednosti za objave« na novo določena pravila glede tega, kdaj oziroma od katerih mejnih vrednosti naprej mora naročnik postali v objavo obvestilo o javnem naročilu. To obvestilo je mogoče objaviti ali na portal javnih naročil, v določenih primerih (višje mejne vrednosti) pa mora naročnik obvestilo v zvezi z javnim naročilom poslati v objavo tudi v Uradni list Evropske unije.
Za naročnike tako velja, da morajo vsa obvestila v povezavi z naročili, katerih ocenjena vrednost dosega oziroma presega mejne vrednosti, navedene v prvem odstavku 21. člena ZJN-3, objaviti na portalu javnih naročil. Če pa ocenjene vrednosti presegajo t. i. evropske vrednostne prage, pa morajo naročniki obvestila v povezavi z javnim naročilom objaviti tudi v Uradnem listu EU.
Pri obravnavi teh vprašanj ne moremo mimo pravil o ocenjeni vrednosti, saj so le-ta pomembna prav zaradi pravilne izbire postopka (39. člen ZJN-3) in dolžnosti objave javnega naročila (22. člen ZJN-3). Ocenjeno vrednost naročnik izračuna na podlagi določil iz 24. člena zakona, ta vrednost pa ni nujno enaka višini zagotovljenih sredstev. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3 je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.).
Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, prav tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Je pa v 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3 podana definicija dopustne ponudbe, skladno s katero je lahko kot dopustna opredeljena zgolj takšna ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Za presojo dopustnosti neke ponudbe je torej nerelevantno, kakšna je v njej vsebovana ponudbena cena v razmerju do ocenjene vrednosti javnega naročila, pač pa je relevantno zgolj, ali ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Z novelo ZJN-3B, ki se uporablja od 1. 1. 2022 veljajo spremenjene mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu Evropske Unije in sicer:
SPLOŠNO PODROČJE - mejne vrednosti so se spremenile:
• iz 139.000 na 140.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi),
• iz 214.000 EUR na 215.000 EUR (blago in storitve, ki jih naročajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in drugi naročniki),
• iz 5.350.000 EUR na 5.382.000 EUR (gradnje).
INFRASTRUKTURNO PODROČJE IN ZJNPOV – sprememba mejnih vrednosti
• iz 428.000 EUR na 431.000 EUR (blago in storitve),
• iz 5.350.000 EUR na 5.382.000 EUR (gradnje)
Mejne vrednosti za objave na Portalu JN, ki veljajo od 1. 1. 2022 pa so naslednje:
SPLOŠNO PODROČJE
INFRASTRUKTURNO PODROČJE IN ZJNPOV
Pri tem pa ne gre prezreti, da mora biti način izračuna ocenjene vrednosti, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Je pa Državna revizijska komisija že večkrat potrdila, da višine ocenjen vrednosti naročniku ni treba objavi (glej sklepe št.: 018-139/2017, 018-226/2018 in 018-042/2019).
