ODGOVOR

Storitve, ki ste jih opisali v svojem vprašanju, v skladu s slovensko zakonodajo niso obravnavane kot javna naročila, ki bi se oddajala na podlagi pravil iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS in 28/23). Te storitve so namesto tega urejene kot del gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v Republiki Sloveniji. Zato se zanje načeloma ne uporablja Zakon o javnem naročanju, ampak se uporabljajo drugi predpisi.

Skladno z določbami Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE) v Republiki Sloveniji storitve vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč spadajo med obvezne gospodarske javne službe na področju urejanja voda. Te storitve zagotavlja država bodisi s podelitvijo koncesije ali v okviru javnega podjetja. Raznolike naloge vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda so natančneje opredeljene v Pravilniku o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Uradni list RS, št. 57/06, 60/16, 82/20 – ZON-E in 91/20). Med te naloge spadajo predvsem strojno in ročno utrjevanje bregov ter dna površinskih voda, uravnavanje prekomerno odloženih naplavin, košnja in odstranjevanje rastja na urejenih odsekih, pa tudi zatiranje rastja na naravnih odsekih vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko pomembno vplivajo na pretok vodnih teles. Dodatno so vključeni ukrepi za zaščito okolja, kot je evidentiranje neželenih virov onesnaženja, odstranjevanje odpadkov in plavja iz površinskih voda ter ohranjanje naravnih vrednot in habitata ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Podroben obseg izvajanja teh javnih služb se natančneje načrtuje s pomočjo programov del, ki vsebujejo letne programe vzdrževanja. Ti programi se oblikujejo na osnovi poročil javne službe o stanju vodne infrastrukture in ugotovljenih poškodbah ter vodnem režimu.

Za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v Republiki Sloveniji se uporabljajo določbe Uredbe o načinu izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Uradni list RS, št. 109/10, 98/11, 102/12, 89/14 in 47/17). Le-te se izvajajo v okviru javnega podjetja ali pa na podlagi podeljene koncesije. Ko gre za koncesije, se te podeljujejo za obdobje sedmih let. V postopku za podelitev koncesije se uporabljajo postopki, ki so opredeljeni v Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23). Začetek postopka podelitve koncesije mora biti javno objavljen (Obvestilo o koncesiji na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU), za podelitev koncesije pa se lahko potegujejo vsi zainteresirani kandidati, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje. Pogoje za pridobitev koncesije določa prej omenjena uredba (Uredba o načinu izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb) in vključujejo izpolnjevanje osnovnih sposobnosti, kot so ustrezna strokovnost za izvajanje poklica, tehnična in kadrovska sposobnost ter ekonomska in finančna stabilnost (vsi navedeni pogoji so natančneje opredeljeni v Uredbi). Uredba določa tudi merila za izbiro koncesionarja. Postopek podelitve koncesije vodi Ministrstvo za okolje in prostor, odločitev o izbiri koncesionarja v postopku podelitve koncesije pa sprejme Vlada Republike Slovenije Po pravnomočnosti odločitve o izbiri koncesionarja se sklene koncesijska pogodba med izbranim izvajalcem in državo, v kateri se določijo medsebojna razmerja in obveznosti.