Z ZOPNN-F[1] in ZIUOPZP^[2]pa so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi, ki (začasno) posegajo tudi na področje javnih naročil oziroma spreminjajo pravila o oddaji naročil iz ZJN-3.

Izvedba nujnih javnih naročil

ZJN-3 naročniku omogoča različne načine oziroma možnosti hitrejše oddaje nujnih naročil, med katere lahko sodijo tudi naročila, povezana s poplavami in plazovi iz avgusta 2023. V določenih primerih je mogoče uporabiti izjemo od uporabe zakona ali enostavnejši in hitrejši, postopek s pogajanji brez predhodne objave ali možnost skrajšanja rokov za oddajo ponudbe v primeru izvedbe nekaterih drugih postopkov oddaj naročil.

Izjema od uporabe zakona

ZJN-3 določa, da naročniku za javna naročila opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ni potrebno uporabiti ZJN-3, saj takšno naročilo v skladu z 8. točko prvega odstavka 27. člena sodi med izjeme od uporabe zakona. Izjeme od uporabe zakona je v vsakem primeru potrebno uporabljati restriktivno in res zgolj v primeru, ko obstaja okoliščina, ki je kot izjema navedena v 27. členu ZJN-3. Pri tem je v zvezi z izjemo iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 dodatno potrebno upoštevati, da se lahko uporabi zgolj, če je vrednost naročila nižja od mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU (ki so določene v 22. členu ZJN-3).

Izjema od uporabe zakona se lahko uporabi za nujna naročila, ki zagotavljajo osnovne pogoje za preživetje oziroma omogočajo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode, torej precej neposredno po nastanku takšnih okoliščin, kot je bilo na primer v času aktivacije Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah.

V primeru uporabe izjeme iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 naročniku ni potrebno v nobenem delu upoštevati določil ZJN-3, torej lahko takšno naročilo odda neposredno brez uporabe postopka oddaje javnega naročila, prav tako pa takšno naročilo ne sodi med evidenčna naročila in v zvezi z njim ni potrebno upoštevati niti določil iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave

Naročnik lahko v primeru obstoja določenih okoliščin uporabi tudi (netransparenten) postopek oddaje javnega naročila, postopek s pogajanji brez predhodne objave. Te okoliščine oziroma način izvedbe tega postopka so opredeljene v 46. členu ZJN-3.

Č) točka prvega odstavka 46. člena določa, da se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabi, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Zagotovo pa okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku. Pri tem lahko naročnik, kadar je to objektivno mogoče, gradnje, blago ali storitve po tem postopku odda le za čas do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila po izvedenem transparentnem postopku. Takšen transparenten postopek (na primer odprti ali omejeni postopek ali postopek oddaje naročila male vrednosti) pa mora v primeru naročila gradnje začeti najpozneje v 90 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila, za naročila blaga in storitev pa najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila.

Naročnik v primeru izvedbe takšnega postopka ponudnikov k sodelovanju oziroma oddaji ponudbe ne povabi z objavo naročila na portalu javnih naročil (in v Uradnem listu EU, če je to primerno), temveč neposredno, praviloma iz sistema za elektronsko oddajo ponudb, na primer sistema e-JN. Ker v primeru izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave roki za oddajo ponudb niso predpisani z zakonom, se lahko takšen postopek odda hitreje in enostavneje. Mora pa naročnik tudi v primeru izvedbe tega postopka zagotoviti elektronsko oddajo ponudb.

Tudi nekatera druga določila ZJN-3, ki se nanašajo na izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti pa naročniku omogočajo hitrejšo izvedbo takšnega postopka. Tako naročniku v primeru izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave zaradi okoliščine iz č) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 za dokazovanje neobstoja razlogov za izključitev oziroma izpolnjevanja pogojev za sodelovanje na strani ponudnika ni potrebno uporabiti oziroma zahtevati ESPD, temveč lahko pripravi oziroma zahteva drugo lastno izjavo, prav tako pa mu resničnosti izjav oziroma obstoja in vsebine navedb, ki mu jih v ponudbi poda ponudnik, pred oddajo naročila ni potrebno preverjati, razen, če v njihovo resničnost dvomi. Naročniku v primeru izvedbe tega postopka zaradi razloga skrajne nujnosti tudi odločitve o oddaji naročila ni potrebno objaviti na portalu javnih naročil, kot sicer določa deseti odstavek 90. člena ZJN-3, temveč lahko odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek. Isti dan, ko ponudniku oziroma ponudnikom pošlje odločitev, pa mora v objavo na portal javnih naročil (in Uradni list EU, če je glede na vrednost naročila to primerno) poslati prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (obrazec EU 15 – SL). Dodatno pa naročniku v primeru izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti, po objavi oziroma posredovanju odločitve o oddaji ni potrebno upoštevati obdobja mirovanja, kot ga določa 92. člen ZJN-3.

Skrajšanje rokov za oddajo ponudb

Naročnik pa lahko tudi za nujna naročila izvede katerega od drugih (transparentnih) postopkov oddaj naročila, na primer odprti ali omejeni postopek ali konkurenčni postopek s pogajanji, in v njih skrajša rok za oddajo ponudb ter tako naročilo odda hitreje. V primeru izvedbe odprtega ali omejenega postopka ali konkurenčnega postopka s pogajanji lahko naročnik v nujnem primeru, ko ni mogoče spoštovati zakonsko predpisanih minimalnih rokov za oddajo ponudb, te roke skrajša, običajno na najmanj 15 dni od pošiljanja obvestila o naročilu v objavo na portal javnih naročil (in Uradni list EU, če je to primerno). Na ta način se tudi v primeru oddaje takšnih nujnih naročil zagotovi najvišja raven transparentnosti javnega naročila, javno naročilo pa z objavo naročila odpre konkurenci, ki na trgu za ta predmet naročila obstaja.

Ukrepi ZOPNN-F

Po nastanku ujme je bil 9. 8. 2023 sprejet ZOPNN-F[3], ki z nekaterimi ukrepi posega tudi na področje javnih naročil. ZOPNN-F je začel veljati 11. 8. 2023.

ZOPNN-F v 55. členu določa, da se do 31. decembra 2023 četrti odstavek 66. člena ne uporablja. Podobno enako je veljalo tudi v času epidemioloških razmer zaradi virusa SARS-CoV-2. To pomeni, da lahko od uveljavitve zakona do 31. decembra 2023 posamezne lokalne oziroma krajevne, četrtne ali vaške skupnosti samostojno oziroma ločeno naročajo blago, storitve ali gradnje in z zakonom (začasno) ni podano pooblastilo občini, da za te ločene organizacijske enote izvede javna naročila. Tako lahko v tem obdobju posamezna ločena (samostojno odgovorna) organizacijska enota občine sama izvede javno naročilo, pri čemer ocenjeno vrednost takšnega naročila izračuna na ravni posamezne organizacijske enote in ne nujno na ravni občine kot celote.

ZOPNN-F nadalje v 55. členu določa, da se do 31. decembra 2023 popravni mehanizem dovoli tudi v primeru, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ali preverjanja znaša 50 eurov ali več ali če na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave ta subjekt ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do roka za oddaje ponudbe ali prijave (torej v primeru razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3). Naročnik v tem primeru določi primeren rok, v katerem mora gospodarski subjekt obveznosti izpolniti. Ta rok ne sme biti daljši od 30 dni. Če torej pri ponudniku na rok, določen za prejem ponudb, obstaja razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik takšnemu ponudniku omogoči izpolnitev te obveznosti v roku, ki ga določi in ne sme biti daljši od 30 dni. Na ta rok nato naročnik v zvezi z neobstojem tega razloga za izključitev ponudnika ponovno preveri (slovenskega ponudnika v sistemu e-Dosje) in ugotovi izpolnjevanje te zahteve oziroma dopustnost ponudbe v tem delu.

Nadalje pa v zvezi z javnimi naročili oziroma uveljavljanjem pogodbenih kazni zaradi zamud, 56. člen ZOPNN-F določa, da se v pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo. V skladu s 13. členom ZIUOPZP[4], ki je spremenil 56. člen ZOPNN-F, se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za šest mesecev. Dodatno je 13. člen ZIUOPZP določil tudi, da se ne glede na navedeno pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se ne podaljšajo, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.

Ukrepi ZIUOPZP

1. 9. 2023 pa je bil sprejet tudi ZIUOPZP, ki je začel veljati 2. 9. 2023 in v 26. – 31. členu posega tudi na področje javnega naročanja.

Tako v skladu s 26. členom ZIUOPZP naročniku za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni potrebno izvesti postopka oddaje javnega naročila, temveč ta naročila štejejo za t.im. evidenčna naročila in je v zvezi z njimi potrebno upoštevati (zgolj) določila drugega odstavka 21. člena ZJN-3. Ta naročila pa se lahko kot evidenčna naročila oddajo zgolj v primeru, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu EU in so začeta do 31. 3. 2024.

ZIUOPZP (27. člen) določa tudi, da se lahko za javna naročila, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, načelo kratkih dobavnih verig uporabi tudi v primeru naročila gradenj. Postopek za oddajo naročila, v katerem se lahko to načelo uporabi, se mora začeti najpozneje do 31. 3. 2024. V skladu z načelom kratkih dobavni verig se lahko tako v primeru javnega naročila gradnje posamezne sklope takšnega naročila izloči, pri čemer mora biti ocenjena vrednost posameznega izločenega sklopa nižja od 1.000.000 EUR brez DDV, vrednost vseh izločenih sklopov pa ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje. Ti izločeni sklopi sodijo med evidenčna naročila in mora v zvezi z njihovo oddajo naročnik upoštevati drugi odstavek 21. člena ZJN-3.

Do 31. 3. 2024 naročniku za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, ni potrebno izvesti projektnega natečaja. To pomeni, da se za ta naročila, začeta pred 31. 3. 2024, tretji odstavek 100. člena ZJN-3 ne uporablja.

Pri naročilih male vrednosti, začetih najpozneje do 31. 3. 2024, katerih predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov in ni predmet javnih naročil za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, lahko naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila pred pravnomočnostjo odločitve, ki jo objavi na portalu javnih naročil. Gre torej za odmik od 92. člena ZJN-3. Naročnik lahko torej v tem primeru pogodbo sklene (takoj) po sprejemu odločitve o oddaji naročila in mu na podpis pogodbe ni potrebno čakati do izteka njene pravnomočnosti (v skladu s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN[5] v primeru naročila male vrednosti pet delovnih dni). Če naročnik pred sklenitvijo pogodbe in pred potekom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila prejme zahtevek za revizijo, pa se šteje, da je dano soglasje Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil za sklenitev pogodbe iz 20. člena ZPVPJN.

O zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov, ki je bil začet najpozneje 31. marca 2024, Državna revizijska komisija odloča prednostno. O takšnem zahtevku mora Državna revizijska komisija odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije brez možnosti podaljšanja roka. V skladu z 119. členom ZIUOPZP pa mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na vidnem mestu označiti, da gre za javno naročilo, povezano za odpravo posledic poplav in plazov.

ZIUOPZP pa določa tudi, da lahko naročnik, če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov, na katere ni mogel vplivati in jih predvideti, postane izvedba javnega naročila nemogoča, ali če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov postane nepotreben, ali zaradi potrebe po zagotavljanju proračunskih sredstev za postopke javnih naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov z namenom preprečitve nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode (pri čemer lahko odstopi le od tistih pogodb o izvedbi javnega naročila, ki glede na okoliščine niso več prioriteta), do 31. 3. 2024 ne glede na 96. člen ZJN-3 odstopi od pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Zaključek

Zaključiti je mogoče, da v primeru naravnih nesreč oziroma nastanka potrebe po nujnih javnih naročil v zvezi z naravnimi nesrečami in odpravo škode, že ZJN-3 omogoča nekatere postopke oziroma dejanja, ki omogočajo hitrejšo in enostavnejšo oddajo takšnih naročil.

Poleg tega pa so bili v skladu s sprejetimi zakoni (ZOPNN-F in ZIUOPZP) uvedeni dodatni ukrepi, ki posegajo na področje javnega naročanja in urejajo oddajo takšnih nujnih javnih naročil.

[1] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23)

[2] Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23)

[3] Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23)

[4] Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23)

[5] Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19)

Dodaj članek med moje vsebine