• ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in
• tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

 

I. Objektivno preverljivo dejstvo

Kako razlagamo zakonsko besedilo, da je neko dejstvo mogoče »objektivno preveriti«, izhaja iz sklepa DKOM št.  018-131/2020, kjer je DKOM zapisala:«… V konkretnem primeru je vlagatelj svojo ponudbo (poleg pojasnila) dopolnil še z novim aktom o skupnem nastopu, ki je datiran na isti dan, kot prvotni akt o skupnem nastopu (tj. 6. 4. 2020), akta pa se razlikujeta v vsebini 3. člena, ki določa delež in vsebino del, ki jih prevzema vsak od partnerjev. Kot je pravilno ugotovil naročnik, iz predloženih dokumentov ni mogoče objektivno ugotoviti, kakšna je bila volja vlagatelja glede odstotka udeležbe posameznega partnerja in vsebine del, ki jih prevzema posamezni partner, v času pred iztekom roka za predložitev ponudbe, saj je vlagatelj predložil dva dokumenta, datirana na isti dan, z nasprotujočo si vsebino. Državna revizijska komisija tako pritrjuje naročniku, da v obravnavanem primeru ni mogoče na objektiven in transparenten način preveriti, da je vlagatelj že pred potekom roka za predložitev ponudb predvidel takšno razdelitev del med partnerjema, tako po deležu, kot tudi po vsebini, kot izhaja iz spremenjenega akta o skupnem nastopu.«

Dejstva, ki jih naročnik preverja, so različna (gre za dejansko stanje, ki ga je treba v vsakem primeru ugotoviti znova). Iz sklepa DKOM št. 018-130/2020 npr. izhaja, da »… Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pri podatku o razpolaganju z vozili z veljavnimi prometnimi dovoljenji, potrebnimi za izvedbo javnega naročila, za okoliščino, katere obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-247/2017). Tudi po poteku roka za predložitev ponudb je namreč mogoče objektivno preveriti, ali je ponudnik že ob poteku roka za predložitev ponudb razpolagal z vozili, in če, ali so ta vozila ob poteku roka za predložitev ponudb imela veljavna prometna dovoljenja …«.

II. Dopolnjevanje ponudbe ki se nanaša na kadrovske pogoje

Eno od pomembnejših vprašanje je, ali ponudnik po roku za oddajo ponudb lahko svojo ponudbo dopolni tudi v delu, ki se nanaša na kadrovske pogoje: Sklep DKOM št. 018-166/2021[2]:  … zamenjava kadrovske strukture oz. nominacija nove osebe namesto prvotno nominirane ni sprememba, ki bi bila dopustna glede na določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3 in glede na prakso Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej odločitev št. 018-42/2018-7, odločitev št. 018-084/2020- 25, odločitev št. 018-085/2020-25)  pojasnila, da sprememba zasedbe delovne skupine presega okvirje dopustnih posegov v ponudbo, kot jih opredeljuje določba petega odstavka 89. člena ZJN-3. Takšna sprememba se namreč nanaša na elemente ponudb oz. prijav, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb oz. prijav, ni mogoče objektivno preveriti. Ni mogoče namreč naknadno objektivno preveriti, da je poslovna odločitev, ki jo kandidat predstavi šele po poteku roka za oddajo prijav in zanjo ne obstaja zakonska podlaga, obstajala že v trenutku poteka roka za oddajo prijav. Tudi v obravnavanem primeru ni mogoče na objektiven in transparenten način preveriti, ali je skupina kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, že pred potekom roka za oddajo prijav predvidela takšno kadrovsko zasedbo delovne skupine, kot izhaja iz dopolnitve prijave. Odločitev kandidata, kateri strokovnjaki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, mora biti sprejeta pred potekom roka za oddajo prijav, v kolikor ne obstaja zakonska izjema.

Torej, v tem delu dopolnjevanje ponudb ni dopustno.

III. Dopolnjevanje ponudbe z vzorcem pogodbeni vzorca pogodbe

V sklepu DKOM št.  018-121/2020 je Državna revizijska komisija ugotavlja, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna kljub dejstvu, da v ponudbi ni vzorca pogodbe. Pri tem je ugotovila, da je naročnik pri pregledu ponudb kršil 7. člen ZJN-3,  ko je izbral ponudnika, ki ni predložil vzorca pogodbe.

Tudi v tem delu dopolnjevanje ponudb ni dopustno.

IV. Dopolnjevanje ponudbe z ESPD obrazcem

V sklepu št. 018-081/2019-7  je DKOM presojala zakonitost ravnanja naročnika, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker v njej ni bil predložen ESPD obrazec. Državna revizijska komisija ugotovila, da so kljub temu v vlagateljevi ponudbi podane vse zahtevane izjave o neobstoju razlogov za izključitev in izpolnjevanju pogojev za sodelovanje, v zvezi s katerimi je bila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevana predložitev ESPD obrazca, obenem pa tudi vse druge zahtevane informacije o vlagatelju. Zato dejstvo nepredložitve obrazca ESPD ne predstavlja pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe oziroma razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče to označiti za nedopustno.[3]

Torej, dopolnjevanje ponudbe v tem delu je dopustno, ni pa potrebno, če so vsi zahtevani podatki iz ESPD obrazca razvidni iz drugih izjav oziroma dokumentov v ponudbi ponudnika, ki jo naročnik pregleduje,  ali pa gre za podatke, ki jih naročnik lahko pridobil sam, ker so razvidni iz javnih evidenc.

V. Dopolnjevanje ponudbe z referenčnim potrdilom oziroma z referenco

V zadevi 018-179/2021-5 je DKOM presojala, ali je dopustno dopolniti ponudbo z referenčnim potrdilom oziroma z referenco[4]. Kot je DKOM zapisala, je referenca dokaz o tehnični sposobnosti. V konkretnem primeru naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno izključil možnosti dopolnjevanja, kar pomeni, da je za preverjanje dopustnosti dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe potrebno upoštevati zakonska določila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija je ugotovila, da so podatki o referenčnem delu, ki ga je izvedel izbrani ponudnik, dejstva, ki jih je mogoče objektivno preveriti v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, četudi so ta bila predvidena in posredovana z dokazili (Obrazec 13 »Dokazila za reference« in Obrazec 14 »Dokazila o referenčnem delu ponudnika«) šele po pozivu na dopolnitev. Dokazila se namreč nanašajo na dejstva, ki so nastala pred potekom roka za prejem ponudb in tudi pred objavo obvestila o predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil, gre namreč za posle, ki jih je izbrani ponudnik izvedel že pred potekom roka za oddajo ponudb, kar je mogoče objektivno preveriti, nobeden izmed njih pa glede na vsebino dokazil tudi ni odvisen od volje izbranega ponudnika ali referenčnega naročnika (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi s št. 018-185/2020). Na tej podlagi je torej zaključila, da je naročnik imel podlago v zakonu, da pozove na dopolnitev ponudb v tem delu.

V tem delu je dopustna dopolnitev ponudb, saj je dejstvo, ali ima ponudnik referenco ali ne, vedno mogoče objektivno preveriti.

VI. Ali splošna izjava o sprejemanju pogojev iz razpisa lahko nadomesti zahtevana dokazila iz razpisa

Eno izmed vprašanj, ki se v praksi večkrat pojavljajo, pa je tudi, ali je ponudba dopustna, čeprav je v ponudbi zgolj splošna izjava o izpolnjevanju zahtev, ni pa ponudnik predložil dokazil, ki jih je naročnik zahteval.

V zadevi št. 018-165/2017 je DKOM obravnavala spor, ki je nastal iz razloga, ker  vlagatelj na poziv naročnika ni predložil zavarovalnih pogojev za zavarovanje računalnikov kot je bilo zahtevano v razpisu. DKOM je pritrdila naročniku, da takšna ponudba ni dopustna in da na to ne more vplivati dejstvo, da je vlagatelj v dopolnitvi ponudbe predložil tudi izjavo, s katero je sprejel vse pogoje in obseg zavarovanja, kot jih je naročnik definiral v razpisni dokumentaciji in zavarovalno tehnični dokumentaciji. Takšna splošna izjava namreč ne more nadomestiti dokazil, ki jih je naročnik izrecno zahteval  v razpisu.

Podrobno stališče, da splošna izjava ponudnika ne more nadomestiti zahteve naročnika, ki se nanaša na tehnične specifikacije (s temi naročnik opiše predmet javnega naročila) izhaja tudi iz odločitve DKOM št. 018-111/2018-4. V tej zadevi se je naročnik v postopku revizije skliceval na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil podpisano krovno izjavo, s katero je izjavil, da v celoti sprejema pogoje javnega razpisa in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, pod katerimi daje svojo ponudbo, da soglaša, da bodo ti pogoji v celoti sestavni del pogodbe, da se v celoti strinja in sprejema pogoje naročnika, navedene v razpisni dokumentaciji, da po njih daje svojo ponudbo za izvedbo razpisnih del ter da pod navedenimi pogoji pristopa k izvedbi predmeta javnega naročila, da je ob izdelavi ponudbe pregledal vso razpoložljivo razpisno dokumentacijo, da je v celoti seznanjen z obsegom in zahtevnostjo javnega naročila in da bo vse prevzete obveznosti izpolnil v predpisani količini, kvaliteti in rokih, kot to izhaja iz razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila. V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija opozorila, da lahko krovna izjava predstavlja le splošno izjavo ponudnika in ne more nadomestiti natančne specifikacije ponujenega predmeta, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in jo mora ponudnik pripraviti s posebno skrbnostjo, pri tem pa strogo upoštevati zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi bilo upoštevanje zgolj krovne izjave izbranega ponudnika tudi v nasprotju z razpisno dokumentacijo, v kateri je naročnik izrecno zahteval, da morajo ponudniki za ponujeno opremo predložiti tehnično dokumentacijo, iz katere bo nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve iz specifikacije zahtev naročnika, in da morajo v priloženi tehnični dokumentaciji nedvoumno označiti tiste dele dokumentacije, iz katerih bo razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve.

Posebej gre opozoriti na stališče DKOM, sprejeto v zadevi 018-192/2021-10, ker je obravnavala očitek vlagatelja, da splošna izjava ponudnika ne more nadomestiti zahtevanih posebnih izjav, zlasti pa ne more nadomestiti natančne specifikacije ponujenega predmeta (vlagatelj se je skliceval na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-111/2018, 018-165/2017 in 018-203/2014). V tej zadevi je DKOM ugotovila, da: » … splošna izjava ponudnika ne more nadomestiti natančne specifikacije ponujenega predmeta. Vendar pa je potrebno pritrditi tudi izbranemu ponudniku, da so tehnične specifikacije proizvajalcev standardni dokumenti za posamezne produkte, ki pogosto tudi ne vsebujejo vseh karakteristik, ki jih zahtevajo naročniki v okviru javnih naročil. Zato navedena izjava izbranega ponudnika ni splošna izjava, saj se nanaša na naročnikove točno določene zahteve in (skupaj s predloženo proizvajalčevo tehnično dokumentacijo) potrjuje njihovo izpolnjevanje.V konkretnem primeru torej v ponudbi ni bila predložena le splošna krovna izjava (obrazec s takšno izjavo večinoma že vnaprej pripravijo naročniki, ponudniki pa jo morajo le še podpisati in žigosati), pač pa je izbrani ponudnik, poleg proizvajalčeve tehnične dokumentacije, predložil tudi lastno izjavo, s katero je potrdil, da ponujena oprema izpolnjuje vse postavljene tehnične zahteve – zlasti tudi tiste, ki niso razvidne iz proizvajalčeve tehnične dokumentacije. V obravnavani zadevi torej ne gre za enaka dejanska stanja kot v odločitvah Državne revizijske komisije št. 018-203/2014, 018-165/2017 in 018-111/2018 (na katere se sklicuje vlagatelj). V zadevi št. 018-203/2014 je takrat izbrani ponudnik s pojasnilom ponudil drug produkt, kot ga je prvotno ponudil v ponudbi, v zadevi št. 018-165/2017 takratni vlagatelj tekom dopolnjevanja ponudbe le-te ni dopolnil z vsemi vnaprej predvidenimi dokumenti, ki so se nanašali na razpisani predmet, v zadevi št. 018-111/2018 pa takrat izbrani ponudnik ni ponudil pomembnega dela opreme (dela predmeta javnega naročila), zato je Državna revizijska komisija v vseh treh primerih tudi zapisala, da predložene splošne izjave o izpolnjevanju zahtev teh pomanjkljivosti ne morejo sanirati/nadomestiti«.

Ne glede na stališče DKOM v prej citirani odločitvi je treba ponudnike iz previdnosti opozoriti, da, če zahtevanih dokumentov, s katerimi je  po razpisu treba izkazati izpolnjevanje tehničnih specifikacij, ki predstavljajo predmet razpisa, iz kateregakoli razloga ne morejo predložiti, naj pred rokom za oddajo ponudb naročnika preko Portala JN vprašajo, ali lahko z nekim »drugim« dokumentom dokažejo, da izpolnjujejo naročnikovo zahtevo. To je smiselno, saj po našem mnenju ne gre sprejeti stališča, da pa lastna izjava, kar sama po sebi dokazuje izpolnjevanje zahtev iz razpisa.

Zapisati gre, da predložene splošne izjave o izpolnjevanju zahtev ne morejo sanirati/nadomestiti.

VII. Ali je dopustno ponudnika pozvati, da dopolni ponudbo, čeprav iz ponudbe, ki je bila predložena do roka za oddajo ponudb, ne izhaja, da je veljavna toliko časa, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji

V zadevi 018-122/2021 je DKOM obravnaval spor glede »veljavnosti ponudbe«.  Izbrani ponudnik ni predložil ponudbe, veljavne do  roka, kot je zahteval naročnik. To je naročnik ugotovil in v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb izbranemu ponudniku posredoval Poziv za dopolnitev – popravek očitne napake.  Ker je bil vložen zahtevek za revizijo, je DKOM morala odločiti o vprašanju, ali je napaka v ponudbi izbranega ponudnika takšna, da bi naročnik (brez dodatnih pojasnil in dopolnitve ponudbe) lahko ugotovil, da izbrani ponudnik ponuja veljavnost ponudbe, kot je bila zahtevana v razpisu. Ker naročnik tega dejstva brez dodatnega pojasnila ne bi mogel ugotoviti, takšne napake ni mogoče opredeliti kot očitne. Pri tem je DKOM še zapisala: »Ugotovljenega ne spremeni naročnikovo zatrjevanje, da mu je bil pravilen datum veljavnosti ponudbe znan. Izjava o sprejemanju pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje, namreč predstavlja le splošno izjavo, v kateri so ponudniki izjavili »smo v celoti seznanjeni z razpisno dokumentacijo […] in se z vsebino strinjamo […]; točka 22. obrazca Priloga 3.2 – Izjava ponudnika), zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik pa je veljavno do 30. 9. 2022. Na podlagi nobenega od navedenih dokumentov naročniku ni moglo biti znano, da je volja izbranega ponudnika v sklopu 15, da ponudi (navede) veljavnost ponudbe do dne 1. 10. 2021, obstaja že v času, kot je potekel rok za prejem ponudb.«

Torej v tem delu naročnik ne sme zahtevati dopolnitve ponudbe.

VIII. Poprava računskih napak

Naročnik pa lahko ob pisnem soglasju ponudnika popravi računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so računske napake le tiste, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno nevračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki pri osnovnih računskih operacijah (npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-210/2017, 018-222/2017, 018-169/2020).

 

IX. Ali je dopustno odpraviti napako, ko ponudnik ni navedel cene na enoto z dvema decimalkama, če je bilo tako zahtevano v razpisu, ampak je navedel ceno z več decimalkami

 

Prav poseben problem pa v praksi predstavlja dejstvo, da ponudniki večkrat namesto dveh decimalk, kot je zahteva v razpisu, navedejo  ceno  z več decimalkami. Da je potrebno v primeru razlike med ceno na enoto, kot izhaja iz vnosne vrstice predračuna v Excelovi datoteki, in ceno na enoto, kot izhaja iz celice, v zvezi s katero je naročnik nastavil obliko prikaza števil, kot relevantno upoštevati (zgolj) ceno na enoto, kot izhaja iz vnosne vrstice (tj. ceno na enoto, ki jo je ponudnik vnesel v predračun, in sicer z vsemi decimalnimi mesti, kar je (naročniku) je razvidno iz vnosne vrstice posamezne postavke v elektronski verziji ponudbenega predračuna), kar je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. 018-210/2017, 018-222/2017, 018-181/2020, 018-029/2021). Poleg tega je Državna revizijska komisija v zadevah št. 018-181/2020 in 018-029/2021 opozorila tudi, da bi nasprotno stališče, po katerem bi bilo treba kot cene na enoto, ki jih je določil ponudnik, šteti cene na enoto, zapisane na dve decimalni mesti natančno, kot so (zaradi nastavitev naročnika) razvidne iz celic, v zvezi s katerimi je naročnik nastavil obliko prikaza števil, pomenilo poseg v sfero ponudnika oz. v njegovo upravičenje po določanju ponudbenih cen. V skrajnem primeru bi takšno stališče (tudi v konkretnem primeru) povzročilo, da bi se v položaju, ko bi ponudnik v Excelovo tabelo pri določeni postavki vpisal ceno na enoto 0,004 EUR, tabela pa bi (zaradi nastavitev naročnika) vpisano ceno v celici, v zvezi s katero je naročnik nastavil obliko prikaza števil, prikazala v obliki zapisa 0,00 EUR štelo, da ponudnik storitev ali opremo pod to postavko ponuja brezplačno (točka 1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

 

X. Odprava napake zaradi nepravilne matematične operacije

Pri tem ne gre spregledati, da ZJN-3 izrecno določa, dače se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.

 

XI. Ravnanje naročnikov po odločitvi Ustavnega sodišča U-I-180/19-23

Ustavno sodišče je v zadevi U-I-180/19-23[5] opravilo presojo ustavnosti tistih določb ZJN-3, ki se nanašajo na izločitveni razlog zaradi  kršitve

• v zvezi z delovnim časom in počitkom[6],
• preverjanje izpolnjevanja zahtev glede delovnopravne zakonodaje v fazi izvedbe[7] in
• razveznim pogojem, ki nastopi, če naročnik v fazi izvedbe pri večletnih pogodbah ugotovi, da je prišlo do kršitve delovnopravne zakonodaje.

Iz 1. točke odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je izključitveni razlog dveh kršitev, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom[8], v neskladju z Ustavo, saj prizadetemu subjektu ne omogoča popravnega mehanizma. Da bi lahko postopki javnega naročanja navkljub ugotovljeni protiustavnosti nemoteno tekli, je Ustavno sodišče še odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 še naprej uporablja[9], in sicer tako, da naročnik gospodarskemu subjektu tudi v primeru upoštevnih delovnopravnih kršitev, ki bi povzročile njegovo izključitev iz postopka javnega naročanja, omogoči, da predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

Prav tako je Ustavno sodišče ugotovilo, da je  točka c) drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3 v delu, ki se nanaša na najmanj dve kršitvi v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pri tem pa je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

Povedano enostavneje, pri ugotovljenih kršitvah delovnopravne zakonodaje mora naročnik ponudniku, pri katerem ugotovi kršitev delovnopravne zakonodaje, omogočiti popravni mehanizem, ne glede na to, ali je naročnik to ugotovil v fazi pregleda in vrednotenja ponudb ali pa v fazi izvedbe pri periodičnem preverjanju. Da bi se lahko pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazumi za izvedbo javnega naročila navkljub ugotovljeni protiustavnosti nemoteno izvajali, je Ustavno sodišče določilo, da je v primeru, ko naročnik ob periodičnem preverjanju po drugem odstavku 67.a člena ZJN-3 ugotovi obstoj dveh kršitev, ne začne novega postopka javnega in se razvezni pogoj iz petega odstavka tega člena ne more izpolniti[10].

[1] DKOM št.  018-122/2021-12: Ali gre za očitno napako ali ne, se presoja z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega.

Glede očitne napake glej tudi odločitev DKOM št.018-151/2019 in 018-046/2020.

[2] Glede nominacije novega podizvajalca po roku za oddajo ponudb pa glej tudi odločitev DKOM št. 018-136/222019, 018.061/2020, 018-053/2019

[3] Povedano drugače, ESPD je izjava ponudnika, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo. V primeru torej, ko ESPD v ponudbi ni priložen, so pa iz drugih dokumentov in izjav v ponudbi razvidni vsi zahtevani podatki oziroma te podatke lahko naročnik pridobi iz javnih evidenc, potem taka ponudba ni nedopustna. Na naročniku je, da presodi, kakšen pomen ima dejstvo, da ponudnik v ponudbi ni predložil ESPD obrazca. Če zahtevani podati niso razvidni iz drugih izjav in dokumentov oziroma gre za podatke, ki niso razvidni iz javnih evidenc, potem pa je ponudba nedopustna in jo naročnik kot takšno lahko zavrne.

[4] Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

[5] Ur. list RS št. 74 z dne 27.5.2022.

[6] Točka b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 določa: »(4) Naročnik mora iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt:  b) če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek …«

[7] Točka c) drugega odstavka 67.a člena ZJN-3, ki določa: »Pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v primerih iz prvega odstavka tega člena naročnik periodično, po izteku vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe ali okvirnega sporazuma preveri, ali je na dan tega preverjanja izpolnjena ena ali več naslednjih okoliščin:

1. c) je v zadnjih treh letih pred dnevom tega preverjanja pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države pri izvajalcu ali njegovemu podizvajalcu ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek …«

[8] Točka b) četrtega odstavka 75. člena in točka c) drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22).

[9] Torej se v postopkih javnih naročil še naprej ugotavlja, ali gospodarski subjekt izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na delovnopravno zakonodajo.

[10] Javna naročila in Koncesije v praksi, Založba Forum Media d.o.o., junij 2021, Bukovec Marovt, Odgovori na vprašanja

Dodaj članek med moje vsebine