VPRAŠANJE
Sprašujete, po katerem pravu se presoja zaprisežena izjava iz četrtega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), kjer je predvideno, da lahko gospodarski subjekt v določenih primerih neobstoj razlogov za izključitev oziroma izpolnjevanje pogojev za sodelovanje dokazuje z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.
ODGOVOR
Določba četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 je v celoti povzeta po določbi drugega pododstavka člena 60(2) Direktive 2014/24/EU.[1] Omenjeno pravilo dovoljuje predložitev alternativnih dokumentov, kot je zaprisežena izjava ali (če ta v domicilni državi ponudnika ni predvidena) druga slovesna izjava v primerih, ko določeni dokumenti oziroma dokazila, ki jih zahteva javni naročnik, v domicilni državi ponudnika niso na voljo ali ne zajemajo vseh zahtevanih dokazov. Določba torej priznava, da se lahko ponudniki v praksi soočijo s praktičnimi izzivi pri pridobivanju določenih dokazil, zlasti če organi v njihovi državi izvora ali sedeža takšnih dokazil ne izdajajo. Namen dopustitve alternativnih dokumentov v takšnem primeru je olajšati sodelovanje gospodarskih subjektov v postopkih javnega naročanja na način, da ti lahko še vedno predložijo dokaze o neobstoju razlogov za izključitev in izpolnjevanju pogojev, hkrati pa javnemu naročniku zagotoviti, da se lahko prepriča o ponudnikovi primernosti in usposobljenosti za izvedbo javnega naročila.
Kar zadeva samo izjavo, se njena veljavnost presoja po pravilih države, v kateri je bila izdana. Povedano z drugimi besedami: če domicilna država gospodarskega subjekta določa posebne pogoje (npr. v zvezi z obliko) za izdajo takšne izjave, se njena veljavnost presoja po pravu države, v kateri ima zadevni gospodarski subjekt sedež. Če domicilna država gospodarskega subjekta s tem v zvezi ne postavlja nobenih zahtev, potem se v tem oziru vprašanje njene (formalne) veljavnosti ne zastavlja.
Za presojo vsebine izjave se uporablja domicilno pravo naročnika. Ko naročnik prejme takšno izjavo gospodarskega subjekta, jo presodi v okviru zakonov in drugih predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil v državi naročnika. Naročnik torej opravi presojo vsebine predložene izjave na podlagi lastnega pravnega okvira in tako zagotovi skladnost s predpisi o javnih naročilih in zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik preveri, ali izjava izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ali daje zadostno zagotovilo o primernosti oziroma usposobljenosti zadevnega gospodarskega subjekta. Naročnik torej oceni, ali vsebina izjave daje zadostno zagotovilo, da gospodarski subjekt izpolnjuje potrebne zahteve za sodelovanje v postopku javnega naročanja. Ta ocena vključuje preverjanje, ali izjava obravnava ustrezne razloge za izključitev oziroma pogoje za sodelovanje v postopku za oddajo javnega naročila, oziroma ali zagotavlja verodostojne dokaze o primernosti oziroma usposobljenosti gospodarskega subjekta za izvedbo javnega naročila, kot se zahtevajo v državi naročnika. Če naročnik ugotovi, da izjava izpolnjuje zahteve, navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, jo lahko sprejme kot zadosten dokaz o ponudnikovi primernosti oziroma usposobljenosti. Torej, dokler izjava dejansko sporoča potrebne informacije in zagotovila glede primernosti in usposobljenosti gospodarskega subjekta, lahko služi kot veljaven alternativni dokaz v skladu s 77. členom ZJN-3, tudi če se po obliki razlikuje od prvotno zahtevanih potrdil ali izjav.
Pri presoji vprašanj, povezanih s preverjanjem tujih ponudnikov, si lahko naročniki pomagajo z uporabo centralizirane platforme eCertis,[2] kjer lahko dostopajo do informacij o vrstah dokumentov, sprejetih kot dokazilo o primernosti in usposobljenosti v različnih državah EU in EGP. Baza podatkov vsebuje informacije o različnih vrstah potrdil, izjav in drugih dokumentarnih dokazil, ki se lahko zahtevajo med postopki javnega naročanja, kar vključuje tudi dokazila, povezana z izključitvenimi razlogi, pogoji za sodelovanje in drugimi vidiki primernosti in usposobljenosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila.
[1] “Kadar zadevna država članica ali zadevna država takšnih dokumentov ali potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz odstavkov 1 in 2 ter točke (b) odstavka 4 člena 57, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo ali, v državah članicah ali državah, kjer ta ni predvidena, svečano izjavo zadevne osebe pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim poklicnim ali trgovinskim organom v matični državi članici ali matični državi ali v državi članici ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.”