Aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijoV zvezi z aktivno legitimacijo,i jo mora gospodarski subjekt
izkazati v postopku revizije, pa je zakonodajalec prejšnjo določbo bistveno spremenil, in sicer po novem aktivno legitimacijo kot procesno predpostavko za vložitev zahtevka za revizijo izkaže
vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda,
poleg nje pa še zagovornik javnega interesa.
Po poteku roka za oddajo prijav ali ponudb pa tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo. Še vedno pa oddaja določilo, da lahko po roku za oddajo ponudb zahtevek za revizijo vloži kateri koli od partnerjev skupne ponudbe. Zakonodajalec pa je črtal določilo, po katerem je moral vlagatelj, ki je zahtevek vložil na razpisno dokumentacijo (pred izbiro), predložiti dokazilo, da je registriran za izvedbo posla, ki je predmet naročila. Ne glede na to, pa bo samo dejstvo, da je vlagatelj registriran za izvedbo naročila, še vedno pomembno, saj bo poleg interesa za dodelitev javnega naročila, moral dokazati tudi škodo oz. možnost nastanka škode, kar se bo ugotavljalo v vsakem primeru posebej, upoštevajoč navedbe in dokaze, ki bodo predložene v reviziji.
V primeru konkurenčnega dialoga, konkurenčnega postopka s pogajanji ali postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik izvaja zaradi prejšnjega neuspešno izvedenega postopka, pa kandidat ali ponudnik, ki je v prejšnjem neuspešnem postopku pravočasno oddal prijavo oziroma ponudbo in v tem postopku ni bil povabljen k oddaji ponudbe, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti.
Tudi po noveli zakona sta za priznanje aktivne legitimacije še vedno bistvena dva elementa, in sicer interes za dodelitev javnega naročila in možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve. Za priznanje aktivne legitimacije morata biti oba elementa izpolnjena kumulativno.
Če je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji naročila, se šteje, da interes za dodelitev javnega naročila izkaže tista oseba, ki odda pravočasno ponudbo.
Možnost nastanka škode pa se v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo, itd.). ZPVPJN za izkaz aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami naročnika in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikovih kršitev. Če med zatrjevanimi kršitvami in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.
Pravilo o aktivni legitimaciji je povzeto iz pravovarstvenih direktiv. Direktiva 2007/66/ES v tretjem odstavku 1. člena določa, da morajo države članice zagotoviti revizijske postopke osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda. Iz besedila smernice (»interest in obtaining a particular contract«) je bolj kot iz določbe ZPVPJN razvidno, da je treba pri presoji aktivne legitimacije upoštevati konkretno (obstoječe) naročilo. Z drugimi besedami: če je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji naročila, se mora škodo odražati v nezmožnosti pridobitve konkretnega naročila. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo z določeno stopnjo verjetnosti izkazati, da bi bilo, če naročnik ne bi storil v zahtevku za revizijo navedenih kršitev, konkretno naročilo dodeljeno prav njemu.1
Obvezne sestavine zahtevka za revizijoPri obveznih sestavinah zahtevka za revizijo je zakonodajalec določil,
da mora zahtevek za revizijo vsebovati:
1. ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo,
2. ime naročnika,
3. oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti,
4. predmet javnega naročila,
5. pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa spooblaščencem,
6. potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona.
Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh prej navedenih obveznih sestavin, mora najpozneje v roku treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo vlagatelja pozvati, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. To velja tudi za potrdilo o plačilu takse, saj zakon po novem dopušča, da se zahtevek za revizijo lahko dopolni tudi v tem primeru. To pa ne pomeni, da je taksa lahko plačana po vložitvi zahtevka za revizijo, ampak mora biti plačana v ustrezni višini, da bo dopolnitev dopustna najpozneje tisti dan, ko je bil zahtevek za revizijo vložen. V tem delu zakon torej omogoča, da se v primerih, ko se je zahtevku za revizijo dejansko pozabilo predložiti potrdilo o plačilu, čeprav je bila taksa plačana, zahtevek za revizijo dopolni tudi s potrdilom o plačilu.2
Tisto, kar je za zahtevek za uspeh v postopku revizije bistveno, je njegova vsebina. To pa pomeni, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti tudi
7. očitane kršitve ter
8. dejstva in dokaze, s katerimi vlagatelje kršitve dokazuje.
Povedano drugače, vlagatelj mora v zahtevku za revizijo zadostiti pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu, v tem delu pa je glede navedb, dejstev in dokazov s potekom roka za oddajo ponudb tudi prekludiran, razen če v postopku pravnega varstva ne dokaže, da navedb o kršitvah, dejstev in dokazov, brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti pravočasno (do izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo).
Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zaradi tega pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je treba zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku, katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazuje. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno – dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno – dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazali.3
Na tem mestu velja opozoriti, da je vlagatelj dolžan, če vlaga zahtevek za revizijo na vsebino objave razpisa, na razpisno dokumentacijo ali na povabilo k oddaji ponudb, preden odda ponudbo, opozoriti naročnika na očitano kršitev preko Portala JN. Če vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo na ugotovljeno kršitev naročnika ne bo opozoril, je to razlog za zavrnitev zahtevka za revizijo. Pred novelo zakona je bila ta določba uvrščena med procesne predpostavke, saj je bilo to dejstvo treba izkazati, da se je vlagatelju priznalo aktivno legitimacijo.
Še vedno pa je za uspeh v postopku revizije javnih naročil bistveno, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, da je bila storjena kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo konkretnega javnega naročila. Zgolj kršitev, ki ne vpliva na oddajo konkretnega javnega naročila, kot to določa zakon, ne zadostuje za uspeh v postopku revizije.
Posledice vloženega zahtevka za revizijo
Če je zahtevek za revizijo vložen, lahko naročnik sicer nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa:
zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika,
skleniti pogodbe,
ustaviti postopka javnega naročanja ali
začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja,
razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
Seveda pa zakon rešuje situacije, ko je podana objektivna nujnost izvedbe konkretnega naročila, saj določa, da lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo za isti predmet naročanja izvede nov postopek pod pogojem, da se to naročilo odda le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega postopka javnega naročanja. Če je predmet naročila takšne narave, da naročila v novem postopku javnega naročanja ni mogoče oddati le za čas do sklenitve pogodbe, lahko naročnik nujno naročilo odda, če pridobi sklep Državne revizijske komisije. Tega bo Državna revizijska komisija izdala, če bo ugotovila, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, predlog pa bo zavrnila, če bo naročnik izkazal zgolj ekonomski interes. Ker gre za izjemo, je treba vprašanje, kdaj bo Državna revizijska komisija izdala tak sklep, obravnavati restriktivno. Tudi novela zakona ohranja svoje bistvo, to pa je, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo nekatere aktivnosti pri naročniku (npr. pregled in ocenjevanje ponudb, izbira ponudnika) lahko izvaja, naročnik pa ne sme že začetega postopka ustaviti, skleniti pogodbe, zavrniti vseh ponudb.
Roki za vložitev zahtevka za revizijo
Rok za vložitev zahtevka na razpisno dokumentacijopovabilo k oddaji ponudbe oz. vsebino objave) – je deset delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe,
kadar naročnik spremeni ali dopolni določila v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminja ali dopolnjuje zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika4,
po poteku roka za prejem ponudb vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo, še vedno ni dopustna, razen če je določen rok za prejem ponudb manj kot 10 delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu,
ko naročnik odda javno naročilo (v fazi izbire), je v postopku naročila male vrednosti rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni, pri ostalih postopkih pa osem delovnih dni.
Predhodni preizkus zahtevka za revizijo in odločitev Državne revizijske komisije
Naročnik mora v predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotoviti:
ali je bil vložen pravočasno,
ali vsebuje vse obvezne sestavine,
ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba,
ali obstajajo omejitve zaradi iste kršitve5 in
ali je dopusten6.
Naročnik zahtevek za revizijo zavrže, če ugotovi, da je bil vložen po preteku roka, kot ga določa zakon (prepozen), da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, da obstajajo omejitve zaradi iste kršitve ali ni dopusten.
Tako kot za naročnika v predrevizijskem postopku dejansko enaka pravila veljajo tudi za preizkus zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo.
Po do sedaj veljavni ureditvi po vložitvi zahtevka za revizijo do pravnomočnosti njegove odločitve ni bilo več mogoče odpraviti kršitve (oz. to ni vplivalo na uspeh v postopku revizije), sedaj pa zakon to določilo očitno spreminja na način, da določa, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve, razen če ugotovljenih kršitev v revizijskem postopku ni več mogoče odpraviti. Drugače povedano pomeni, da zakon dopušča, da naročnik v postopku pravnega varstva očitano kršitev v revizijskem postopku odpravi (če je to mogoče) in če jo (če je to mogoče), mora to dejstvo pri izdaji odločitve upoštevati tudi Državna revizijska komisija.
To pa vnaša negotovost, saj je pravno varstvo namenjeno predvsem varstvu ponudnikov7, ki pa morajo ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati takso, v višini, kot jo določa zakon. Ob dejstvu, da bo vlagatelj uspel v zahtevku za revizijo dokazati, da je kršitev obstajala v času vložitve zahtevka za revizijo, bo Državna revizijska komisija kljub temu zahtevek za revizijo zavrnila, če bo ugotovila, da je bila v postopku revizije do izdaje njene določitve, kršitev odpravljena. Ta določba odpira več vprašanj, saj poleg pravnega varstva v smislu določb zakona ne velja spregledati, da so na uspeh v reviziji vezani tudi stroški in ni korektno do ponudnikov oz. gospodarskih subjektov, ki se bodo za revizijo odločili, upoštevaje dejansko stanje, kot je bilo ob njegovi vložitvi, da spor izgubijo, zaradi določila, ki naročnikom naknadno omogoča odpravo kršitve8. Poleg tega v predrevizijskem postopku o zahtevku za revizijo odloča naročnik, ki pa tega dejstva (odprava kršitve) očitno ne sme upoštevati, saj se določbe zakona v 28. členu, ki se nanaša na odločanje naročnika o zahtevku za revizijo, niso v ničemer spremenile, praksa pa je jasna, revizijski postopek se pravno formalno začne, ko Državna revizijska komisija prejme zahtevek za revizijo, kot to določa 30. člen ZPVPJN.
V tej zadevi gre tudi za izrazito neenakopravno obravnavo strank v postopku. Upoštevajoč določbo novele tudi postopek mirovanja izgubi svoj smisel, zato bi bilo smiselno v tem delu postaviti sodišču EU predhodno vprašanje, sicer pa počakajmo na prakso Državne revizijske komisije, da bomo videli, kako se bo spremenjeno določbo uporabilo v praksi.
Ustna obravnava
Je pa za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo pomembno, da ima na pobudo vlagatelja, naročnika ali na lastno pobudo Državna revizijska komisija možnost izvesti ustno obravnavo namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku. Že prej smo omenili, da je za uspeh v postopku revizije odvisen od trditvenega in dokaznega bremena, ki je na strani vlagatelja. Kljub skrbnosti pri pripravi zahtevka za revizijo, predvsem v delu, ki se nanaša na očitna kršitve, dejstva in dokaze, je zaradi zakonitosti odločitve včasih (odvisno od okoliščin primera) nujno, da se izvede ustno obravnavo, na katero se povabi naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika, lahko pa tudi neodvisne strokovnjake in izvedence. Pri tem se ne sme spregledati, da na ustni obravnavi ne bo mogoče navajati novih dejstev in dokazov, glede teh nastopi prekluzija s potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo, razen če jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred obravnavo. Bistvo ustne obravnave je v tem, da se udeleženci izrečejo o dejanskem stanju in predlaganih dokazih, kar pomeni, da bo treba na ustni obravnavi jasno in pravilno ugotoviti dejansko stanje, da ga bo mogoče subsumirati pod pravno normo, za katero bo vlagatelj trdil, da je kršena. Glede na dejstvo, da je določba zakona, ki se nanaša na ustno obravnavo skopa, velja razumeti, da je vodenje prepuščeno predsedniku senata, ki vodi postopek. Prav je, da ne samo, da predsednik senata v uvodu ugotovi, ali so se obravnave udeležili vsi, ki so bili vabljeni, ampak tudi, da predstavi člane senata, med obravnavo pa s svojim aktivnim ravnanjem spodbudi stranke k temu, da se ugotovi sporno dejansko stanje, predvsem pa, da se izvede dokaze, ki jih sicer na drug način ni mogoče izvesti (zaslišanje priče, izvedenca in podobno). Če se bo na ustni obravnavi, upoštevajoč navedbe v zahtevku za revizijo, predlagane dokaze in navedbe naročnika, izbranega ponudnika ter morebitna strokovna menja izvedencev ali strokovnjakov, ugotovilo, da zatrjevana kršitev v zahtevku za revizijo ni podana, bo seveda Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila. Ustna obravnava torej ni obligatorna, ampak je odločitev o tem, ali jo bo izvedla, pridržana Državni revizijski komisiji, ki bo upoštevajoč celotno postopkovno gradivo, odločila o tem, ali jo je zaradi zakonitosti in pravilnosti postopka treba izvesti, ali ne. Državna revizijska komisija bo sklicala ustno obravnavo najmanj tri delovne dni po vročitvi vabila, razen če bo ugotovila, da zaradi obsežnost gradiva udeleženci potrebujejo več časa za pripravo na ustno obravnavo. V tem primeru bo seveda rok za udeležbo ustrezno daljši. Glede na dejstvo, da predmet ustne obravnave niso pravna, ampak dejanska vprašanja, bo morala Državna revizijska komisija udeležencem z vabilom posredovati dokumente, skice ali druge predmete, jim jih dati na vpogled oz. bo morala navesti, kdaj in kje si jih lahko udeleženci ogledajo, če bo ugotovila, da z njimi ne razpolagajo. Na ustni obravnavi se bo vodil zapisnik, pred pričetkom pa se bo ugotovilo, ali so bila vsa vabil vročena, ter ali so vsi, ki so bili povabljeni, tudi prišli. Ne glede na dejstvo, da se kateri izmed udeležencev kljub izkazanem vabilu ustne obravnave ne bo udeležil, se ta lahko izvede.
Tudi po noveli zakona Državna revizijska komisija odloča v mejah postavljenega zahtevka za revizijo, kar je bistveno. Ne glede na to, ali se zahtevek za revizijo ali očitana kršitev nanaša na en sklop ali nekaj sklopov javnega naročila, pa bo lahko Državna revizijska komisija izjemoma sprejela odločitev o vseh sklopih, v katerih je nastala enaka kršitev. Čeprav zakon uporablja izraz »Državna revizijska komisija lahko sprejme odločitev o vseh sklopih, v katerih je nastala enaka kršitev«, pa menimo, da bi to morala storiti, saj bi v primeru diskrecije, ko bi v nekaterih primerih to storila, v drugih pa ne, to vodilo k arbitrarnosti. Prav nobenega pravno utemeljenega razloga ni, da ob primerljivem dejanskem stanju (več sklopov, enaka kršitev, ki je bistvena), njeno odločanje ne bi bilo enotno. Ta določba zakona Državni revizijski komisiji dejansko daje možnost, da v teh primerih odloča tudi izven meja postavljenega zahtevka za revizijo.
eRevizija
Zakonodajalec pa je tudi na področju pravnega varstva upoštevajoč določbe ZJN-3, ki se nanašajo na celovito elektronsko javno naročanje (torej tudi e-oddajo ponudb v letu 2018), uvedel informatizacijo postopka z vzpostavitvijo portala eRevizija.ilj informatizacije postopka revizije je prehod iz sedanjega sistema (vložitev zahtevka za revizijo in vseh vlog ter odločb sodelujočih v postopku revizije po pošti, upoštevajoč določbe Zakona o splošnem upravnem postopku) na nov informacijski sistem za izmenjavo informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, izbranim ponudnikom in Državno revizijsko komisijo ter drugimi sodelujočimi v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku. S tem se skrajšuje roke, ki so bili zaradi vročanja po ZUP sedaj daljši, ta portal pa ne vpliva na roke, ki jih zakon določa za odločanje naročnika oz. Državne revizijske komisije. Namesto dosedanjih potrdil o vročitvi bo informacijski sistem samodejno potrdil prejem vložniku. Ne samo zahtevek za revizijo, tudi vse listine, ki jih je po zakonu treba priložiti, morajo biti v elektronski obliki, razen če to objektivno ni mogoče, potem se listino vroči neposredno naslovniku ali priporočeno po pošti, na portalu eRevizija pa mora pošiljatelj navesti, katere listine vroča neposredno naslovniku ali priporočeno po pošti. Informacijo ali dokument se šteje za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija. Če zaradi tehničnih težav portal eRevizija ne bo deloval, se bodo roki, ki jih določa ta zakon, podaljšali za čas nedelovanja portala, o čemer bo ePortal obvestil osebo, ki zaradi nedelovanja sistema ne bo mogla opraviti nekega dejanja, ki je sicer vezano na rok.
Zaradi varovanja občutljivih informacij (kot jih bo določila razpisana dokumentacija), ki so povezane z obrambnim ali varnostnim interesom, zakon določa, da se za izmenjavo informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ne uporablja portala eRevizija, temveč se informacije in dokumente, vključno z zahtevkom za revizijo in pritožbo vroči neposredno naslovniku ali priporočeno po pošti.
Sicer pa mora minister, pristojen za javna naročila, izdati predpis do 30. junija 2019 in v njem določiti način dostopanja do portala eRevizija, katere informacije o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka se objavi na portalu javnih naročil in kako, način vpogledovanja, vlaganja, prenosa in prevzemanja informacij in dokumentov ter dajanja pooblastil za vpogled, vnos, prenos ali prevzem informacij in dokumentov, do katerih podatkov o poteku predrevijskih, revizijskih in pritožbenih postopkih na portalu eRevizija lahko za potrebe letnega poročila iz 69. člena tega zakona dostopa Državna revizijska komisija, za potrebe analize stanja na področju javnega naročanja pa ministrstvo, pristojno za javna naročila, ter druga tehnična pravila glede uporabe portala eRevizija.
Povedano enostavneje, do 29. 12. 2019 se določila novele, ki se nanašajo na eRevizijo, ne uporablja.9 Portal eRevizije pa mora biti vzpostavljen do 30. septembra 2019, začne pa se uporabljati devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi, razen če se je predrevizijski, revizijski ali pritožbeni postopek začel pred tem dnem.
Od vzpostavitve portala eRevizija do začetka njegove uporabe se informacije in dokumenti izjemoma izmenjuje prek portala eRevizija, samo v primeru, če vlagatelj v predrevizijskem postopku zahtevek za revizijo vloži prek tega portala. Do začetka uporabe portala eRevizija se za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena zakona uporablja zakon, ki ureja upravni postopek, za vročitev informacij in dokumentov Državne revizijske komisije pa se uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek. Če zahtevek za revizijo v predrevizijskem postopku ni bil vložen prek portala eRevizija do začetka uporabe portala eRevizija:
naročnik informacijo o sprejetju sklepa, da se izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do izdaje odločitve Državne revizijske komisije,
ter informacijo, da je Državna revizijska komisija sprejela sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila,
in o vloženem zahtevku za revizijo
v treh delovnih dneh posreduje vsem ponudnikom.
Občna seja Državne revizijske komisije
Občna seja Državne revizijske komisije sama po sebi ni novost, je pa na novo določeno, da se skliče za obravnavo vprašanj, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in prakse Državne revizijske komisije. Sejo skliče predsednik na podlagi obrazložene pisne zahteve vsaj dveh članov komisije. Če predsednik Državne revizijske komisije seje ne želi sklicati, ker oceni, da ne gre za vprašanje, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije, mora svoje stališče v treh delovnih dneh od prejema zahteve pisno obrazložiti vsem članom Državne revizijske komisije. Na seji se torej sprejme načelno pravno mnenje o vprašanju, ki je pomembno za enotno uporabo zakonov in prakso Državne revizijske komisije in se objavi na spletni strani Državne revizijske komisije, v praksi pa ga je treba upoštevati, dokler ni na novi občni seji spremenjeno.
Državna revizijska komisija je sicer že do sedaj sprejela nekaj načelnih pravnih mnenj, vendar so bila to prej izjema kot pravilo, saj se lahko v praksi ugotovi, da so stališča posameznih članov, ob obravnavi identičnega pravnega in dejanskega vprašanja, različna. To pa ne zagotavlja pravne varnosti in predvidljivosti odločanja.
Taksa ob vložitvi zahtevka za revizijo
Ne samo, da je zakonodajalec na novo določil višino takse,i jo mora vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo, novela na enem mestu ureja vse takse, saj vemo, da so bile nekatere določene v prejšnjem zakonu, druge pa spet v Zakonu o izvrševanju proračuna, kar je vnašalo zmedo. Po noveli zakona mora vlagatelj plačati takso odvisno od primera, v katerem vlaga zahtevek za revizijo:
a) V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo (povabilo k oddaji ponudbe oz. vsebino objave), po novem pri višini takse ni več razlikovanja, ne glede na to, ali je predmet JN blago/storitev/gradenj. V tem primeru taksa pa znaša:
2.000 evrov, če se javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti (ZJN-3) ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (ZJNPOV);
4.000 evrov, če se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, partnerstvu za inovacije ali konkurenčnem dialogu.
b) če se zahtevek za revizijo vlaga na že izdano odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, taksa znaša:
dva odstotka od cene najugodnejše dopustne/popolne ponudbe (z DDV), vendar ne manj kot 500 evrov in ne več kot 25.000 evrov, če gre za odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo; ne glede na navedeno, znaša taksa
2.000 evrov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in
6.000 evrov, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja
1.000 evrov, če je naročnik izdal odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, odločitev o priznanju sposobnosti ali zavrnitvi vseh ponudb, oz/ali izločitvi vseh ponudb,
1.000 evrov, če se zahtevek za revizijo nanaša na socialne in druge posebne storitve ali storitve na področju obrambe in varnosti B, oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu ali na javni natečaj.
Kadar takse ni mogoče odmeriti, znaša taksa 1.000 evrov.10
Iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-207/2016-6, dostopno na www.dkom.si↩︎
Pri tem pa glede na prakso še opozarjamo, da mora biti iz potrdila o plačilu razvidno, da je denar (višina takse) že prišel na račun, kar pomeni, da ni dovolj nalog za plačilo, ampak potrdilo o izvedenem nakazilu oz. drugo podobno potrdilo, ki izkazuje, da je bila transakcija uspešno opravljena.↩︎
Iz odločitve Državne revizijske komisije, dostopno na številka: 018-108/2015-4↩︎
Iz pojasnila Ministrstva RS za javno upravo (http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/pravno-varstvo) izhaja, da je v primeru spremembe razpisne dokumentacije mogoče vložiti zahtevek za revizijo v roku desetih delovnih dni »(in le na spremembo)«, kar se nam zdi sporno, saj tako ozka interpretacija postavlja ponudnike v nemogoč položaj. Dejstvo je, da naročniki odgovarjajo na pozive za spremembe razpisa različno, nekateri dogovori so takoj, nekateri zadnji dan roka in med odgovori lahko poteče več kot deset dni. Do sedaj je namreč veljalo stališče Državne revizijske komisije, ki prej navedene dileme odpravlja, in sicer: »Državna revizijska komisija je že v več zadevah št. (018-371/2011, 018-239/2011, 018-70/2012), zapisala, da je treba pri vprašanju teka roka za vložitev zahtevka za revizijo upoštevati ne samo objave obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, temveč tudi pojasnila, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v obliki odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov. Tudi v takšni obliki objavljena pojasnila naročnika so namreč po svoji vsebini in namenu enaka objavljenim obvestilom o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Nadalje je treba opozoriti tudi na stališče, po katerem je treba kot del razpisne dokumentacije obravnavati ne le informacije, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posamezne določbe razpisne dokumentacije, temveč tudi informacije, ki le pojasnjujejo naročnikove zahteve ali odpravljajo morebitne dvome in dvoumnosti. Ni se torej mogoče strinjati z naročnikom, da na potek roka za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN vplivajo le spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, ne pa tudi druge informacije, ki le pojasnjujejo določbe razpisne dokumentacije. Takšno stališče izhaja tudi iz gramatikalne in namenske razlage določbe 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN v povezavi z določbo drugega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji. Iz navedenega izhaja, da so tudi objavljena pojasnila, s katerimi naročnik pojasni vsebino razpisne dokumentacije oz. odpravi dvome potencialnih ponudnikov v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije (tudi na način, da potrdi določeno vsebino), štejejo za del razpisne dokumentacije in ponudniku nudijo potrebne informacije zato, da se odloči, ali bo oddal ponudbo ali bo uveljavljal pravno varstvo zoper vsebino razpisne dokumentacije. Ponudniku je zagotovljeno učinkovito pravno varstvo le v primeru, če ima ustrezen rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se šteje od dneva, ko se seznani s celotno razpisno dokumentacijo, vključno z njeno morebitno spremembo, dopolnitvijo ali odpravo nejasnosti.«http://www.dkom.si/odlocitve_DKOM/2012122708000701/; Glede na namen določb zakona, ki se nanašajo na možnost spremembe razpisne dokumentacije, bi bilo smiselno, da se prakso, kot je bila doslej, ohrani, saj je le tako mogoče učinkovito pravno varstvo. Tudi v tem delu bo treba počakati na prakso Državne revizijske komisije. Dejstvo pa je, da je šele z zadnjim odgovorom naročnika jasno, kakšna je celotna vsebina razpisne dokumentacije, zato ni mogoče upoštevajoč parcialne odgovore naročnika vlagati revizije, saj se v praksi večkrat zgodi, da je rok med odgovori več kot 10 dni.↩︎
16. člen: »Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.«↩︎
Novela zakona uvaja pojem »dopustnost zahtevka za revizijo« kot procesno predpostavko. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu, ko določa, da se zahteva za pravno varstvo se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če ta ali drug zakon določa drugače.↩︎
Pa tudi naročnikov in javnega interesa↩︎
Ne sme se prezreti, da imajo naročniki sicer možnost, da svojo že izdano odločitev do poteka roka mirovanja spremenijo.↩︎
Do uporabe portala eRevizija se tudi zahtevki za revizijo in pritožbe vlaga na enak način kot doslej, enako kot doslej pa poteka tudi vročanje in pošiljanje pisanj. ↩︎
**Podatki za plačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek: http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/pravno-varstvo Transakcijski račun: SI56 0110 0100 0358 802 Odprt pri: Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija SWIFT KODA: BSLJSI2X IBAN: SI56011001000358802 Referenca: 11 16110-7111290-XXXXXXLL Navodilo za sestavo reference (sklica): Za plačilo za takse se uporabi referenco po modelu 11. Referenca je sestavljena iz treh podatkov (P1 - P2 - P3). Prvi in drugi del reference, P1 in P2, sta vedno enaka in se ločita z vezajem, pri čemer je vrednost P1: 16110, vrednost P2: 7111290. Zadnji, tretji del reference, P3, predstavlja številko objave obvestila o javnem naročilu oziroma projektnem natečaju, izjemoma pa numerično oznako javnega naročila, zato je za vsak primer javnega naročanja drugačen. Sestavljen je iz osem cifer, od tega sta zadnji dve mesti namenjeni navedbi letnice iz številke objave oz. oznake javnega naročila. Primer reference za postopek javnega naročanja ali projektni natečaj, v katerem je bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu oziroma projektnem natečaju: • Številka objave: JN 003177/2016-B01 • Sklic: 16110-7111290-00317716 Primera reference za postopek s pogajanji brez predhodne objave ali drug postopek javnega naročanja, v katerem ni bilo objavljeno obvestilo o javnem naročilu: Primer 1: • Oznaka javnega naročila, ki jo za potrebe lastne evidence določi naročnik: 430-120/2016 • Sklic: 16110-7111290-00012016 Primer 2: • Oznaka javnega naročila, ki jo za potrebe lastne evidence določi naročnik: JN 58/2011-AK • Sklic: 16110-7111290-00005811↩︎