Ta zakon vsebinsko povzema:
- Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L, št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L, št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), v delu, ki se nanaša na združitev presoje sprejemljivosti nameravane gradnje objekta za naravo s postopki dovoljevanja po tem zakonu;
- Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L, št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2014/101/EU z dne 30. oktobra 2014 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 311 z dne 31., 10. 2014, str. 32), v delu, ki se nanaša na zahtevo po predhodnem dovoljenju nad zajezovanjem sladke površinske vode ali umetno napajanje ali bogatenje podzemne vode, kadar se to nanaša na objekt, za katerega je s tem zakonom predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja;
- Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L, št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36), v delu, ki se nanaša na regulacijo dejavnosti gradbeništva;
- Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L, št. 26 z dne 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L, št. 124 z dne 25. 4. 2014, str. 1), v delu, ki se nanaša na združitev presoje vplivov na okolje javnih in zasebnih gradenj s postopki dovoljevanja po tem zakonu.
Že v uvodu je bilo povedano, da se Gradbeni zakon nanaša na fazo izvedbe gradnje. Gradbeništvo kot takšno pa je neposredno povezano tako s projektiranjem, nadzorom in prostorskim načrtovanjem, te dejavnosti pa so zajete v Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Ur. list RS, št. 61/2017).
Sicer pa velja pri vplivu direktiv na našo zakonodajo omeniti, da morajo investitorji pri razpisnih zahtevah, ki se nanašajo na zavarovanje odgovornosti ot enakovredno upoštevati tudi zavarovanje odgovornosti, ki je sklenjeno v drugih državah članicah EU. Med prepovedanimi zahtevami pa velja omeniti pogojevanje opravljanja storitve z diskriminatornimi zahtevami, prepovedjo ustanovitve v več državah članicah ali pogojevanje vpisa v register ali zbornico članstva v več državah članicah in podobno. Poleg tega je treba skladno z direktivo nekatere zahteve, kot so tarife, zahteve po najmanjšem številu zaposlenih, obveznost, da ponudnik prevzame določeno pravno obliko, in podobno, dodatno utemeljiti s pogoji nediskriminacije, potrebe po zahtevah zaradi zavarovanj javnega interesa in sorazmernostjo ukrepa.[^5]